free

jst tut venero v 9 bajturini.. pa kokr vem, je bern povedu, da je to velik sranje... al sm pa jst tko zastopu?? sicer pa zna tole kar si napisala veljat... !? ljubezen do potavnaj pa glih ne... k ne maram prostorov kjer je mal kisika oz. negativnih ionov - avtomobili! sploh pa rad migam vsake tolk... ne bi meu pa 0 proti, e bi se lahk v nasledni sekundi pojavu kje drugje na zemli .. he he tko k u star gates al kje ze... --------

ja cist sigurn ja... glih zrat bab je najvec sranja... najhujse spletkarke ste... pa zvite tice lisice... se skor zmer je blo tko, da tist k najleps zgleda je blo najslabs hahah hahahh a --------

fajn, da se tut strinjama kdaj pa kdaj ampak, glede zgoraj napisanega pa je predvsem tvoja zasluga, ker si me, nas deloma ozavestil o bolj zdravi soli!

verjetno res, toda kaj pa obnova celic!!?? ali pa recimo intenzivno sanjanje!?? Zakj se nekateri ljudje zjutraj zbudijo dosti bolj izmuceni kakor so bili, ko so odsli k pocitku? menim, da oba govoriva z omejenim znanjem! fajn pa je, da vsakdo pove svoje mnenje, brez da nateguje svojo filozofijo in mnenje skozi 5 strani teme recimo.

kljub temu. vedno so bili svetniki in vedno bodo. vedno so prostovoljci, ki delajo dobro in vedno bodo. vedno je luc in vedno je tema dokelrje dvojnost. skozi vsakega tece visji jaz... ker imamo razlicne poti, veckrat nismo razumeli ali smo sodili poti drugih. Kar izgleda neumno morda ni neumno. Kar je nam nesmiselno, je morda drugim potrebno. Vsak se uci na njemu primeren nacin. Recimo reakcije, ki so se zgodile ob odprtju tele teme!? Zakaj tule komenitramo? Zakaj zelimo o tem govoriti!? ---------

sej sm reku: PETICIJO! ta bi najprej bila to-forumovska. Ce bi bila uspesna, bi jo lahko prenesli na drug forum in bi se tam naredili peticijo, ipd... glas bo sigurno nasel soglas... in potem bo ze vec podrociji, vec forumov, ki bodo imeli seznam, bili pobudniki.. nato (ali ze takoj, prej) bi se zadeva lahko prenesla na lokacijo kjer zivimo, vsak v svojem naselju, hisi, bloku, ipd... Hkrati, ce bi bila zelo uspesna, bi prosili Mitjo in Marso, ce bi hotela razposlati informacijo tudi preko e-naslovov. Podpisovanje bi lahko organizirali recimo v dveh dneh, s tem, da bi predhodno obvestili mnogo ljudi. Ce bi bili uspesni, bi zedevo razsirili tudi lokalno in kasneje do kompetentnih institucij. Ali je kdo pripravljen da bi izpostavil svoje ime na nekem vidnem mestu, kjer bi vsi sostanovalci ali osebe v naselju prebrali, da je napisal peticijo na kateri je podpisan in ki pravi, predlaga o ukinitvi uporabe pirotehnicnih sredstev!? Tukja na forumu je to lazje storiti, saj se oslanjamo drug na drugega, v realnosti, v naselju pa bi bili sami! sami s svojo resnico!

UM in dihanje! Gre za UM in dihanje. Telo potrebuje zelo malo pocitka. Zaradi uma, menda potrebujemo vec spanja. Osebno sem videl, da bolj kot sem v stresu in vcasih celo manj kot sem delal, vec sem potreboval spanja. Zdrava mera vsega je morda neko merilo za vecino ljudi. Kadar se dnevno veliko kontoliramo, potem morda potrebujemo vec casa, da ponoci v sanjah te kontolirane zadeve sprocesiramo... sele nato se zacne poglobljeno sanjanje, ipd... Verjetno ej tudi sam prostor, kjer spimo pogojen z naso kvaliteto spanja (postelja, sevanja, okolica - mir, tema, ipd...). Mislim, da je najbolje spati povsem sam, na svoji postelji! V okolju kjer se pocutimo sprosceni in vemo, da nas nihce ne bo motil. Neredni delavniki so lahko veliko breme za nekatere ljudi (tudi zate kakor pravis). Tudi sam sem nekoc izkusil 3 smensko delo. Nkeateri ljudje so zelo pogojeni s svojim bioritmom. Hkrati menda ob dolocenih urah spanja pocivajo doloceni deli telesa? tako sem slisal, vendar nisem preprican, Zatorej, ce recimo potrebujemo posebno skrb za jetra, je primerno da spimo tiste ure, ko se jetra najbolj obnavljajo? Kar se tice dehidriranosti zaradi malo spaja pa je zame nerazjanjeno vprasanje!? Lahko povezemo tudi s terorijo, da se ponoci obnavlja najec celic in morda se takrat tudi najbolj napojijo, se sprostimo v dolocenih delih telesa, kjerse sicer zadrzuje tekocina, ipd... hkrati pa smo morda ob premalo spanja se bolj v umu in tako manj v telesu.. ?

da, verjetno res. toda zivljenje tu je zivljenje tu! Vprasanje, ki me zanima in me zanima VASE misljenje: Ali je krscanstvo bolj primerno za zivljenje tukaj kakor budizem?? Moje mnenje: vzames kar slisis in te pritegne! Zivis tisto kar verjames! Vsak ima svojo filozofijo, vse vodijo k istemu cilju! Drugacno je zivljenje v samostanu in drugacno v mestu. Ali moramo mi prinesti v svet sistema luc, ki bo sla naprej tja kjer je potrebna!? Ali bi lahko naredili vec v nekem samostanu med budisti, ali pa lahko naredimo vec v tem svetu osebnosti in teme, in posvetimo tja kjer je temno? Strast iz nizjih nivojev je morda poguba za clovestvo! :xx!: ce ta ni povezana z visjimi nivoji, ljubeznijo. Strast iz drugih nivojev (ki pridaja zivljenju, spodbuja zivljenje, kreativnost, in izhaja iz nesebicnosti) pa je ravno obratno! Taksna strast je v zivljenju po moje zelo potrebna in zeljena. Ali se kdaj vprasate zakaj toliko vec entuziazma v stvareh, ki izhajajo iz uma in zadovoljujejo nase predstave in naso rit, kakor v pomoci drugim ljudem ali prostovoljneh brezpogojnem delu? Seveda je razumljivo, da osebnost mora obstajati in ji do neke mere ugoditi. Osebnost se da disciplinirati, nauciti, ipd... (kar ti Santos dobro ves!). Tudi ucenci v samostanih, budisti, ipd... se morajo nauciti dispipline, ipd... danasji razviti svet, veckrat uci ravno drugace; uci kako razmisljanje in poglabljanje ustaviti in se prepuscati migetajocemu dogajanju ekranov, strastem, zabavam, ipd... ki odvracajo od nasega bistva in ga kot oblizi prikrivajo. Beg pred samim seboj, v navidezno VARNOST in iluzijo zaradi strahu, zmedenosti, iskanja samega sebe, utecenega zivljenja, lagodja, lenobnosti, sprenevedanja, ipd... je vse vecji. Sistem nas v to se dodatno poriva. Nekaj procentov oseb svetovnega prebivalstva, ki ima v rokah vecino kapitala nas sili v to. Sami se silimo v to. Brezcutje in sprenevedanje. Mi srecnezi lahko razmisljamo tudi o tem kar pisemo tu. Mnogi miljoni se ukvarjajo z vsakodnevno lakoto in prezivetjem. Kje sem jaz, kako naj pomagam, kako naj prezivim, kako naj bom srecen, zakaj sem tu, zakaj nso drugi srecni in jaz ne, zakaj je tako ali tako... ?? veliko je vprasanj, vsi jih imamo, vsak svoje, pa ceprav kdaj v delu in zadovoljstvu izginejo in se prenehamo sprasevati.. toda vedno pridejo. Smrt je tu. Vedno je bila, pa pozabimo. Vemo, da tisto kar je sedaj na televiziji se lahko zgodi se danes tudi nam. In ne verjamemo, nocemo verjeti. Ko smo v stiski, takrat veliko sprenevedanja odpade. Takrat veliko vzorcev kar samo od sebe izgine. Takrat vemo, ker moramo in zelimo vedeti. Nimamo druge izbire. Sanots, verjamem da ti veliko ves. Morda kdaj opises ne samo tvoje zmage in podobno.. temvec tiste obcutke, ki so morda res pomembni, ob katerih rastes, tiste, ko se soocas z brezcasnostjo, s prezivetjem, s samim seboj, ipd... Ce se spomnimo smrti, tega, da morda zadnji trenutek zivimo, nam morda pomaga biti tukaj in sedaj. Ali dusa trpi, ce se nizje strasti zivi? Morda mi kdo zna povedati, razloziti drugace? --------

strast --------

Hvala Mojca za obsiren komentar in hvala tudi drugim!! sstane, no, sej ne bos verjel, ampak zdravo sol (ceprav manj tvojo, temvec iz piranskih solin) na veliko priporocam veliko ljudem, ki imajo tezave povem, da navadno sol vrzejo v smeti, ter kupijo rajsi iz piranskih solin! Opazam, da sedaj ljudje veliko uporabljajo himalasjko sol, ki po menda ima veliko mineralov, toda slovenska ima 'izgleda' dosti vec ali elektrolitov ali pa tistih mineralov, ki jih tudi potrebujemo in jih himalajska sol nima (moje osebne izkusnje). Ztorej priporocam uzivanje obeh! Gospodu bom posredoval vase odgovore! Odlocil pa se bo itak sam, kaj in kako bo storil. Moja izkusnja z zelodcno kislino in pekoco zgago izpred recimo 15 let je bila enostavno ta: neprimernega pH je bilo ze toliko, da sem moral zaceti uzivati tablete Gastal, ki so mi sicer pomagale. Scasoma, so imele vedno manj ucinka. Takoj ko sem prenehal uzivati meso (takrat prenehal z uzivanjem vseh zivalskih produtkov za cca. leto ali vec) so se prenehali problemi s kislino. Od takrat nimam nikakrsnih problemov s kislino. Vegetarijanec sem se vedno, zivalskih produktov (jogurt, mleko, jajca, siri) pa sedaj uzivam zelo malo. najvec navadnega jogurta (zaradi prabioticnih, probioticnih, etc.. bakterij). In Mojca (Tipka), dejansko verjamem, da je problem prekomerne kisline zaradi uzivanja zivalske prehrane in posledicno neprimernem pH).

ha hahah bobnar faca!!! ---------- ------

Ce je mozno, se mi zdi primerno, da ko citiras text, da ga ne pustis v vsej njegovi obsirnosti, kajti kot prvo zavzema veliko prostora, durgo, ce ker je ze itak dolg zavzema velik del strani, trejte, ga lahko preberemo tudi zgoraj, cetrto, ga lahko pustis le del (recimo prvih nekaj besed) in vedeli bomo o katerem texstu govoris. Ali se tudi tebi zdi boljse tako? Govorim iz racionalnih razlogov in zato, da bi bil text ki sem ga dodal se vedno bolj viden. Seeda, ker se lahko tudi motim, te vprasam za tvoje mnenje. Kaj mislis?

u sloveniji NEMA poslovnih tajni; posto se obrnes za 360 stepeni i vec znas koje gace nosi komsinica! --------

sam to bo zgleda skos tko, dokler naumo kej nardil! amkap vam je ocitno malo mar

asi z ljubljane? --------

Nek starejsi gospod (v penziji) me je vprasal kako bi odpravil secno in zelodcno kislino. Ali ma morda kdo nasvet?

Predavanje Benjamina Crema v Münchnu 2005 nedelja, 25. december 2005 @ 06:15 CET Piše: Pozitivke http://www.pozitivke.net/images/articles/PredavanjeBenjaminaCremaVMnchnu2005_1.jpg Nočem spremeniti vašega pogleda na vaše življenje, preprosto vam posredujem informacijo, ki jo poznam in skušam čimbolj razširiti. Vem, da je ta informacija v določenih krogih zelo sporna, mnogim je bizarna. To je v veliki meri odvisno od vaše vzgoje, vašega ozadja. Verjamem, da je vse, kar bom povedal, resnica. Teh stvari si nisem izmislil. To je informacija, ki jo manjša skupina v svetu pozna že zelo dolgo časa. Že leta 1878 je o teh stvareh pisala Helena Petrovna Blavatska, kasneje tudi Alice Bailey in Helena Roerich. Naše informacije so popolnoma skladne, jaz jih le posodabljam, dodajam nove. Ljudje težko sprejmejo, da čas teče, da prihajajo novi nauki. Nič se ne obremenjujem s tem, ali mi boste verjeli ali ne. To informacijo vam podajam le v razmislek. Zame je to resnica in s tem, ali je za koga to težko sprejemljivo, se ne ukvarjam. Izkušnje in kontakti, ki sem jih imel v vseh teh letih, mi ne dopuščajo druge možnosti, kot da verjamem. Popolnoma zadovoljen bom, če boste s predavanja odšli z novim upanjem. Govoril bom o Mojstrih modrosti in njihovem vodji Gospodu Maitreji. Mojstri modrosti so z našega vidika popolnoma razvita bitja, ki so šla skozi vse vidike življenja na planetu Zemlja in ki se utelesijo le zato, da bi služili. Nešteta tisočletja živijo v odmaknjenih gorovjih (Ural, Karpati, Andi ...) in puščavah sveta. Čeprav ne vemo za njih, so iz zakulisja vedno vodili in varovali človeštvo. Ti ljudje so dosegli tisto, kar je za človeka največ mogoče. Vedeti moramo, da Zemlja ni najbolj razvit planet v vesolju. Zemlja je zelo majhen planet v sončnem sistemu, ki je med manj pomembnimi v galaksiji. Obstajajo drugi bolj razviti planeti. Mojstri so popolni le z vidika Zemlje. Obstajajo bitja, ki si jih ne moremo niti zamisliti. Z našega vidika so Mojstri popolni in ko jih bomo videli, bomo želeli postati taki, kot so oni. Po mojih informacijah se zdaj eden za drugim vračajo v svet. Zakaj se to dogaja in kaj to pomeni za človeštvo, kaj bo to prineslo? Mojstri že 500 let vedo, da se bodo morali vrniti. Mislili so, da bo to kasneje, čez kakšnih 1000 let. V dvajsetem stoletju se je zgodila svetovna vojna, ki je trajala od 1912 do 1945. Od leta 1914 je potekala na fizični ravni, potem se je preselila na astralno raven, od 1935 do 1945 pa je spet izbruhnila na zemlji. To je bila vojna med velikima silama v svetu. Na fizični ravni je bila to vojna med narodi. Z vidika Mojstrov se je vojna bila med silami svetlobe in silami materialnosti. Slednje predstavlja skupina ljudi, ki so izjemno intelektualno razviti, skoraj tako, kot Mojstri, vendar v sebi nimajo ljubezni. Njihova vloga je ohranjanje materialnega vidika. Z vidika človeštva so proti človeštvu. Če bi se držali le svoje vloge, njihova dejanja ne bi bila zla. Oni so na liniji involucije, mi pa smo na liniji evolucije. Njihova dejanja posegajo iz involucijskega loka na evolucijski lok, to pa je ovira za naš duhovni razvoj. Mojstri se borijo za naše dobro, omejujejo jih na njihovo področje delovanja, saj mi nimamo tega znanja in sposobnosti. Gospodje materialnosti so se ob drugi svetovni vojni manifestirali preko Hitlerja in nacistov ter preko skupin militaristov na Japonskem in v Italiji. Te zle sile so sprožile vojno med svetlobo in temo. Sile zla so bile premagane, zmagale so sile svetlobe. Ta dogodek je pospešil odločitev Mojstrov modrosti, da se vrnejo med nas. Maitreja je rekel, da se bodo z Mojstri vrnili, če bo človeštvo naredilo prvi korak k pravični delitvi dobrin, bratstvu in pravilnim medčloveškim odnosom. Ni treba, da bi bile te stvari popolnoma dosežene. Vrnili se bodo, ko bo dosežena določena stopnja miru, ko bodo ekonomske strukture postale vsaj malo pravične in ko se bodo politične strukture vsaj malo spremenile. Maitreja se je to odločil junija 1940. Upali so, da se bo to zgodilo in da nas bo izkušnja vojne očistila in preusmerila. Človeštvo ni trpelo dovolj, vsi narodi niso enako trpeli, stvari so se vrnile v stare tirnice: pohlep, tekmovalnost, nacionalizem. Tako so Mojstri in g. Maitreja toliko let odlašali s svojim prihodom. Julija 1957 je Maitreja oznanil, da se bodo vrnili, pa naj bo človeštvo pripravljeno ali ne. Zakaj prihajajo? Vedeli so da se bodo morali prej ali slej vrniti, da morajo kot skupina delovati na vseh ravneh, vključno s fizično. To vedo že 500 let. Vsak Mojster se je individualno naučil izražati na fizični ravni, zdaj pa se morajo to doseči kot skupina. To je nekaj povsem novega. Veste, da prihajamo v kaotično obdobje dobe Vodnarja. To je izjemen dogodek na planetu Zemlja in v vsem sončnem sistemu. Približno vsakih 2500 let pride sončni sistem pod vpliv energij novega ozvezdja, ki predstavlja znamenje zodiakalnega kroga. Zadnjih 2500 let, do leta 1625 je bil sončni sistem povsem pod vplivom energij ozvezdja Ribi, kar pomeni, da smo bili v dobi Rib. Te energije so nam pomagale razviti individualnost. Leta 1675 so začele pritekati Vodnarjeve energije. Zdaj sta ti dve energiji v ravnotežju, zato je kriza v svetu tako huda. Zato je svet razdeljen na dve skupini: eni želijo ohraniti staro, drugi želijo spremembe, preteklost jih ne zanima, hočejo naprej. Isti problem so imeli sedaj na volitvah v Nemčiji (polovica volivcev je volila za ene, polovica za druge). Zato morajo v Nemčiji ustanoviti koalicijo, da bi lahko vladali, ker tudi onadva (Merklova in Schroeder) ne vesta, kako rešiti probleme današnjega časa. Vse vlade se ukvarjajo s preteklostjo. Kako se zdaj soočiti s problemi, ki so iz preteklosti? To je eden od vzrokov, zakaj prihaja Maitreja. Vladam bo jasno pokazal, kako naj rešijo današnje težave, kaj naj naredijo. Veliko ljudi trka na vrata, priseljujejo se iz revnih držav. Bodo bogati odprli vrata le tistim, ki imajo veliko denarja. Stoletja rešujemo probleme z vojno, ker ne znamo drugače (tako kot Amerika). To je grozen način urejanja gospodarstva. Dandanes je to zelo slabo, ker lahko izbruhne vojna med velikimi silami, ki lahko uničijo svet. Orožje za množično uničevanje ima danes 28 držav, 24 jih ima atomske bombe, nekatere so to priznale, druge ne. Izrael je že oznanil, da če bo napaden, bo uporabil atomsko bombo, in tudi ameriška vlada govori, da je ena od možnosti uporaba atomskega orožja. Edina obramba pred atomsko vojno je končanje vseh vojen. Zato je mir bistven. Z vojno ne bomo rešili nobenega problema. Potrebujemo mir v svetu. Maitreja in Mojstri modrosti imajo en cilj: mir na Zemlji in pravičnost. Če ne bo pravičnosti, ne bo miru in ne bo sveta. Danes smo na razpotju naših življenj. Ena pot vodi v popolno uničenje, druga pa v boljšo civilizacijo, v svetlo prihodnost pod vodstvom Mojstrov modrosti z Maitrejo na čelu. Sami se moramo odločiti, po kateri poti bomo šli. Danes tržno gospodarstvo manipulira. Maitreja tržne sile imenuje sile zla, katerih sestavini sta neenakost in nepravičnost. Ne morete govoriti o enakosti narodov: na eni strani Amerika in Evropa, na drugi Afrika. Maitreja pravi, da vsaka vlada, ki slepo sledi tem tržnim silam zla, vodi svoj narod v propad. Danes je največja nevarnost prepad med razvitimi in nerazvitimi. To je bolj nevarno kot atomska bomba. Ta prepad se veča iz dneva v dan in to je največja nevarnost. Ne gre za to, ali bo na volitvah zmagala levica ali desnica, vsi sledijo tržnim silam, zato končamo na isti točki. Potreben je mir, ki temelji na pravičnosti za vse. Pot do pravičnosti pa je ena sama: naj začnejo narodi pravično deliti svoje dobrine. Dobrin je dovolj, več kot dovolj za vsakega na svetu. 8 najbogatejših držav porabi 3/4 dobrin, zato milijoni umirajo zaradi lakote. To je zločin proti človeštvu, nam pa se zdi to normalno. Politiki vodijo tako politiko. Svet vodimo k robu propada. Maitreja pravi, da ga nič bolj ne razžalosti kot ta sramota, zločin ločevanja mora biti izgnan iz tega sveta. Človeštvo mora sprejeti veliko odločitev. Kakšne so potrebe ljudi? Vsak prebivalec tega planeta mora jesti. Milijoni ne jedo. Si lahko to predstavljate? Mi pa pravimo, takšno je pač življenje, tako pač je. Samo zato, da bi imeli boljši avto, boljše počitnice na Havajih. Kako bi se počutili, če bi morali prehoditi približno 15 kilometrov, da bi prišli do vode za družino, približno 18 kilometrov, da bi našli nekaj drv za ogenj. Vlade so nore in tudi ljudje smo nori. Če tega ne vidijo/vidimo so/smo slepe/slepi. Upamo, da bo posijalo sonce in vse bo v redu. Drvimo v prepad. Koliko časa, mislite, da bodo nerazviti to še prenašali? Obstajajo stranke, ki pravijo, da bodo emigrantom preprečile vstop v državo, zidovi med narodi pa so zelo tanki in se lahko hitro zrušijo. To bi pomenilo konec življenja na planetu. Maitreja in 14 Mojstrov so danes v svetu, da bi to katastrofo preprečili. Kaj lahko naredimo, da bi premagali te težave? Kako lahko preuredimo ekonomske strukture? Danes nikomur ni treba stradati. Premagati moramo svoje samozadovoljstvo in samozadostnost. Prevzeti moramo odgovornost za ves svet, zato smo se utelesili v tem času. Vsaka generacija se utelesi, da bi rešila problem tistega časa. Časa, kakršen je sedaj, še ni bilo. Moramo se spremeniti, da bi rešili planet. Prihajajo Maitreja in Mojstri, da bi nam pomagali, da se bomo pravilno odločili. Maitreja prihaja, da bi nam odprl oči, da stare (Ribje) strukture ne funkcionirajo. Moramo se odpreti energijam Vodnarja. Energije Rib so močno razdelile svet, energije Vodnarja pa bodo svet povezale, vendar moramo to mi sami narediti, sami moramo spremeniti način mišljenja. Vsi ljudje različnih ras in polti imajo enake potrebe kot mi. Vsi imajo štiri osnovne potrebe: hrano, prebivališče, zdravstveno oskrbo, izobraževanje. Maitreja je učitelj, ni Bog. Prihaja kot učitelj, bliže je Bogu kot smo mi. Prvi zakon življenja je zakon vzroka in posledice (Kar si sejal, to boš žel). Takšna so naša življenja, mi razpolagamo z njimi. Zato je tako pomembna neškodljivost – če delamo dobro, je naše življenje dobro, če delamo slabe stvari, pa trpimo. Zato se skladno z zakonom reinkarnacije vedno znova rojevamo, zato da postanemo neškodljivi in potem postanemo Mojstri in gremo lahko na drug planet. Človeštvo mora sprejeti načelo delitve dobrin. Če tega ne bomo storili, bo svet propadel. Maitreja uči tri stvari: iskrenost duha, poštenost uma in nenavezanost. To nas bo pripeljalo k stopalom Boga. Nihče vas ne more odrešiti, niti Maitreja ne. Le vi sam se lahko odrešite. V nič vam ni treba verjeti. Gre za to, kdo ste vi. To je pa težje. Ljudje mislijo eno, govorijo drugo, delajo pa nekaj tretjega. Še posebej, če so politiki. Govoriti od srca k srcu. Maitreja tako govori z vsemi, ves čas, popolnoma iskreno. Večina ljudi je z drugimi v tekmovalnem odnosu in zato govorijo stvari, za katere mislijo, da bodo drugim všeč. O nekom si mislijo grde stvari, govorijo pa lepe stvari. Ljudje so zlagani. Zakaj bi se morali enako oblačiti, ljudje smo različni. Vsak je enkraten. Bog ga je ustvaril s posebnim namenom, vse je ustvaril po svoji podobi, vendar pa je vsak drugačen. Si lahko predstavljate svet, v katerem je vsak tak, kakršen je. Nenavezanost ne pomeni, da vam je za svet figo mar. Ravno nasprotno, to pomeni, da skrbite za svet, hkrati pa vas stvari ne iztirijo. Veliko ljudi se istoveti s svetom. Te bolečine ne prenesejo, zato se pred svetom zaprejo. Treba je prakticirati tri stvari: iskrenost, poštenost in nenavezanost ter biti to kar ste. Moramo se znebiti naše pogojenosti. Pogojenost je tista, ki pripelje do tega, da nismo to, kar smo. Bojimo se in tekmujemo, strah nas je, da smo majhni in šibki. Pogojenost je posledica naše vzgoje, znebiti se moramo pogojenosti. Biti moramo svobodni, ko nismo pogojeni smo svobodni. To je duhovna pot. Politika, ekonomija je duhovno vprašanje. Kot človeštvo smo v duhovni krizi, ker ne vemo, kdo smo. Politična in ekonomska vprašanja so duhovna vprašanja. Gre za pravilne človeške odnose. Če odnos ni pravilen, ni duhoven. Ko bo dovolj ljudi sprejelo Maitrejo, bo dan D – dan razglasitve. Pred tem se bo pojavil na TV in ne bo se predstavil kot Maitreja. To pa zato, ker mora prepoznanje, da je on Kristus, priti iz vaše notranjosti, ne od zunanje avtoritete. Maitreja bo pokazal, da ni nobene druge poti, razen delitev dobrin. Vse druge poti so bile že preizkušene, vendar so peljale le v vojno, vojna pa lahko uniči svet. Na dan razglasitve se bo pokazal na vseh televizijah. Vsakega bo nagovoril na poseben način. On je vseprisoten in vseveden. Vsakemu bo spregovoril notranje, telepatsko, v njegovem jeziku. Vsak ga bo slišal v svojem jeziku. Maitreja bo govoril o preteklosti človeštva, kako staro je človeštvo, pokazal nam bo čudesa v znanosti in v prihodnosti, ki si jih danes težko predstavljamo. Pokazal nam bo, kaj moramo storiti, da bi ustvarili pravičen svet. Pokazal bo principe in metode delitve dobrin. Če delite ustvarjate zaupanje v svetu. Pokazal bo, da je ekologija planeta zelo pomembna, da bodo potrebna mnoga leta, da bomo ponovno vzpostavili ravnovesje. Korak za korakom nas bo Gospod ljubezni, utelešenje Kristusovega načela, vodil v novo civilizacijo. Ljubezen bo zelo močno tekla v srca ljudi in ljudje se bodo srčno odzvali in podprli njegove besede. Intuitivno bodo vedeli, da govori resnico. Na fizični ravni se bo zgodilo na stotine čudežev. Tako boste zagotovo vedeli, da je to Kristus – Učitelj sveta, učitelj vseh: kristjanov, budistov, muslimanov, hindujcev ... Maitreja ne mara vse treh imen, ta imena (Kristus, Mesija, Kalki avatar ...) človeštvo ločuje. Prihaja za vse ljudi, brez izjem, da bi ga sprejeli in da bi lahko začel s svojim poslanstvom. Podaja nam roko. Share Slovenija vir: http://www.pozitivke.net/article.php/Preda...remaVMnchnu2005

ja jst kle nakladam... obenem pa: http://www.pozitivke.net/images/articles/PomocVHraniAliPrehranskaNeodvisnost_1.jpg Unicef v poročilu o otrocih, ki jih je svet spregledal četrtek, 15. december 2005 @ 06:17 CET Piše: Pozitivke Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom (Unicef) je objavil letno poročilo za leto 2006 o položaju otrok v svetu. V njem je opozoril, da je v svetu spregledanih več sto milijonov otrok, ki so izkoriščani, zlorabljeni, diskriminirani in izključeni. Unicef nadalje izpostavlja, da več milijonov otrok, ki so žrtve trgovanja ali so prisiljeni delati kot služabniki po domovih, izgine. Kot je zapisal Unicef, nekateri otroci, kot so otroci ulice, živijo na prostosti, vendar so izključeni iz družbe in nimajo dostopa do osnovnih storitev in zaščite. Podvrženi so zlorabam, večina jih ne obiskuje šol in tudi niso vključeni v zdravstvene sisteme ter nimajo dostopa do drugih storitev, potrebnih za rast in razvoj. V poročilu ob tem opozarja, da so otroci, ki nimajo zagotovljene osnovne družbene oskrbe, še bolj izpostavljeni izkoriščanju. Imajo namreč premalo znanja in informacij, kako se zaščititi, in imajo tudi manj ekonomskih možnosti. Sklad ZN je omenil štiri razloge, zakaj so otroci v svetu spregledani. Kot prvega je navedel, da več kot polovica vseh rojstev otrok v državah v razvoju, z izjemo Kitajske, ni zabeleženih. Po navedbah Unicefa to pomeni, da več kot 50 milijonom otrokom letno ni zagotovljena osnovna pravica ob rojstvu, da bi bili prepoznani kot državljani in bi jim bile zagotovljene osnovne storitve, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo. K temu, da so otroci spregledani v svetu, prispeva tudi, da so ostali brez starševske oskrbe. Milijoni sirot, otrok, ki živijo na ulici, in otrok v priporih ali zaporih odraščajo brez skrbi in zaščite staršev ali družine. Ocenjujejo, da je 143 milijonov otrok v državah v razvoju oziroma vsak trinajsti otrok izgubilo vsaj enega od staršev. Tretji razlog je vloga odraslih. Otroci, ki so prisiljeni prevzemati vloge odraslih, izgubijo ključna obdobja v otroškem razvoju, opozarja Unicef in pojasnjuje, da je več sto tisoč otrok vključenih v vojaške spopade, in sicer kot vojaki, kurirji, nosači ali pa morajo biti na voljo vojakom za spolne usluge. V mnogih državah so zakonsko prepovedane prezgodne poroke, vendar pa se še vedno več kot 80 milijonov deklic v državah v razvoju poroči pred svojim 18 letom. Ocenjujejo tudi, da 171 milijonov otrok dela v težkih razmerah z nevarnimi stroji v tovarnah, rudnikih in na plantažah. Kot četrti razlog, ki vpliva na spregledanost otrok, pa je Unicef navedel izkoriščanje otrok. Opozoril je, da so otroci, žrtve izkoriščanja, brez dostopa do izobraževanja in drugih najnujnejših storitev, med najbolj spregledanimi, vendar natančnega števila teh otrok ni mogoče izslediti. V najhujših oblikah otroškega dela, vključno s prostitucijo in za suženjska dela za odplačilo dolgov, je izkoriščanih približno 8,4 milijona otrok, skoraj dva milijona otrok pa v trgovini s spolnimi uslugami. Unicef v svojem poročilu omenja tudi problem spolne in etnične diskriminacije ter na diskriminacijo otrok s posebnimi potrebami, ki so pomembni razlogi za izključenost otrok. Na milijone deklic samo zaradi svojega spola ne obiskuje šol, različne etične skupine in otroci staroselskih prebivalcev nimajo dostopa do osnovnih socialnih in zdravstvenih storitev. Sklad opozarja, da je med 150 milijoni otrok s posebnimi potrebami veliko diskriminiranih, ker nimajo možnosti obiskovati šol, uporabljati zdravstvenih storitev ter nimajo nobene skrbniške podpore. Unicef se je zato zavzel za razvojna prizadevanja, s katerimi bi preprečili zaostanek najbolj ranljivih otrok. Vlade posameznih držav bi morale svoje ukrepe usmeriti na štiri ključna področja. Morali bi vzpostaviti sistem za spremljanje, analiziranje in poročanje o oblikah in obsegu zlorabe in zapostavljenosti otrok, da bi dosegli izključene in neopažene otroke. Poleg tega bi bilo treba dosledno izvajati zakone, ki urejajo kaznovanje tistih, ki škodujejo otrokom. Državni in lokalni proračuni bi morali biti usmerjeni v korist otrok in krepitev ustanov, ki pomagajo otrokom. Unicef izpostavlja, da so v številnih državah in skupnostih nujno potrebne reforme. Treba je tudi zagotoviti programe in storitve za otroke, ki so izključeni od osnovnih zdravstveni, socialnih in izobraževalnih storitev. Po mnenju Unicefa bi tudi vlade, družine in lokalne skupnosti morale narediti več za preprečevanje zlorab, hkrati pa poskrbeti za zaščito otrok žrtev. Izvršna direktorica Unicef Ann M. Veneman je ob predstavitvi poročila sicer poudarila, da je uresničitev razvojnih ciljev na prelomu tisočletja odvisna od tega, ali bo mogoče z ukrepi pomagati ranljivim otrokom v državah v razvoju. Po besedah Venemanove ni mogoče zagotoviti trajnostnega razvoja, če spregledamo otroke, ki nas najbolj potrebujejo - to so najrevnejši in najbolj ranljivi, izkoriščani in zlorabljeni. www.dnevnik.si vir: http://www.pozitivke.net/article.php/Unice...eSvetSpregledal http://www.pozitivke.net/images/articles/UnicefOOtrocihKiJihJeSvetSpregledal_2.jpg Pomoč v hrani ali prehranska neodvisnost? torek, 27. december 2005 @ 06:20 CET Piše: Pozitivke Piše: Anuradha Mittal V zadnjih nekaj mesecih smo videli udarne časopisne naslove: "V Nigru lakota ogroža preko 3 milijone ljudi." To je lakota v svoji najhujši obliki. Obstaja pa še ena oblika lakote, ki je manj opazna — kronična vsakodnevna lakota, za katero trpi približno 852 milijonov ljudi, številka pa letno naraste še za približno 4 milijone. Čeprav terja visok smrtni davek, pa ta množična oblika lakote le redko zaide v večerna poročila. Vsako leto ubije med 30 in 50 milijonov ljudi. Med žrtvami te lakote je vsako leto tudi približno 6,5 milijona otrok — vsakih 5 sekund umre en otrok. Polovica svetovne populacije, ki trpi zaradi lakote, so mali kmetovalci, pridelovalci naše hrane, ki so pogosto najbolj prizadeti. Novembra leta 1996 so se v Rimu na Vrhunskem zasedanju o prehrani (World Food Summit) zbrali voditelji 186 držav in se zavezali, da bodo do leta 2015 prepolovili število kronično podhranjenih ljudi (takrat 815 milijonov). Toda zdajšnje statistike o lakoti jasno kažejo, da boj proti lakoti zaenkrat še ne daje nobenih pravih rezultatov. Mednarodna pomoč v hrani je že od svojega začetka v letu 1954 na prvem mestu in najbolj priljubljeno orodje za boj proti lakoti, predvsem v državah na severni polobli, ki v manj razvite države sleherno leto pošljejo na milijone ton hrane. Kakor koli, s tem ko so svoje subvencionirane in poceni presežke žit usmerjale v države v razvoju, so bogate države donatorke v zadnjih 50 letih s sistemom pomoči v hrani podpirale predvsem lastne trgovske in politične interese, na račun lačnih ljudi. Tudi liberalizacija kmetijstva, drugo priporočano orodje za boj proti revščini in lakoti v nerazvitem svetu, dejansko poslabšuje prehransko varnost. Politika liberalizacije zahteva ukinitev državne pomoči v kmetijstvu; ukinitev mehanizmov nadzorovanja cen, ki ga izvajajo posebni tržni uradi ter opustitev vladne politike, da od kmetov odkupujejo kmetijske izdelke in oblikujejo rezervne sklade, s katerimi lahko posredujejo na trgu, kadar državo prizadene slaba letina. Opustitev nadzora cen vodi k hitro spreminjajočim cenam hrane na trgu, kar ima negativen učinek tako na porabnike kot na proizvajalce hrane. Takšen primer je nedavna lakota v Nigru, ki ni toliko rezultat slabe letine (zadnja letina je bila samo za 12 odstotkov slabša od zelo dobre letine v letu 2003) kot pa posledica kopičenja zalog hrane pri zasebnih trgovcih, ki si na takšen način želijo zagotoviti čim večji dobiček, saj manjša ponudba povzroči zvišanje cen hrane, zaradi česar pa si je revni ljudje ne morejo privoščiti. Odpiranje trgov skupaj z neposredno pomočjo v hrani povzroča, da so trgi držav v razvoju preplavljeni s cenenimi (subvencioniranimi) kmetijski izdelki iz razvitih držav, ki so cenejši od stroškov proizvodnje v državah v razvoju. To še poglablja kmetijsko krizo v državah v razvoju, saj so se eno milijardo dolarjev vredni presežki hrane v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spremenili v enajst milijardni primanjkljaj v letu 2001, kar dežele v razvoju spreminja v glavne uvoznice hrane, ob hkratnem propadanju njihovih malih pridelovalcev hrane. Prizadevanje, da bi se izognili prenizkim cenam kmetijskih izdelkov, podvojeno s strahom po nadomestitvi uvoza, vodi k povečanju mednarodnega pritiska na politiko vsiljevanja pomoči v hrani, ki jo vodi Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation – WTO), mednarodna trgovinska organizacija, ki brani liberalizacijo kmetijstva. V letošnji študiji Oaklandskega inštituta z naslovom Pomoč v hrani ali prehranska neodvisnost: končanje svetovne lakote v današnjem času (Food Aid or Food Sovereignty: Ending World Hunger in Our Time), lahko ugotovimo da zdajšnji položaj ne upošteva dveh temeljnih elementov. Najprej, da trgovino s hrano v največjem delu obvladujejo bogate države ter nekaj držav v razvoju, kot sta na primer Brazilija in Južna Afrika, ki vplivajo na trg tako, da uvoz nadomeščajo s svojimi proizvodi. Drugič, povečanje trgovine s hrano, ki jo obvladujejo mednarodna kmetijska podjetja in veliki kmetijski proizvajalci, ne pomeni, da se bo povečala tudi dostopnost na trge, od česar bi imele koristi tudi najrevnejše države in njihovi mali kmetovalci. Na decembrskem ministrskem srečanju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Hong Kongu, bo problem svetovne lakote ponovno na programu. WTO, kot agencija, ki regulira pomoč v hrani, se ne bo osredotočila na problem reševanja svetovne lakote, ampak bo rajši služila interesom tekmovalnih izvoznic hrane. Razvite države bodo še naprej izvajale pritisk na države v razvoju, da bi le-te ukinile carine in odprle svoje trge za vse bolj cenene kmetijske izdelke velikih kmetijsko poslovnih združenj. Vsako dodatno zmanjšanje kmetijskih carin v deželah v razvoju – edinega inštrumenta, ki ga imajo na voljo za zaščito kmetov, ki ne prejemajo subvencij, da bi nadomestili učinke nizkih cen izdelkov – le še poglobi lakoto in pomanjkanje. Indija je, na primer, zmanjšala carinsko stopnjo za skoraj 65 odstotkov glede na povprečno stopnjo v letih 1990-91 in se začela opotekati pod bremenom znižanja globalnih cen. V Indiji prebiva kakih 221,1 milijona ljudi, ki nimajo zagotovljene prehranske varnosti, zato se je v državi povečala stopnja samomorilnosti med kmetovalci in Državna zbirna statistična organizacija (National Sample Survey Organisation) je poročala, da je skoraj 48,6 odstotkov od 90 milijonov kmečkih gospodinjstev ujetih v dolžniško past. Kar lačni ljudje zares potrebujejo, je uveljavitev mehanizma, ki bi ljudem zagotavljal pravico do hrane. To bi zahtevalo podporo državnih politik, da bi ščitile in zagotavljale primeren življenjski standard malim kmetom in povečale razpoložljivost hrane na državnem nivoju. Konec koncev, različni primeri kriz zaradi lakote v svetu jasno dokazujejo, da le takšna politika pomoči državi, ki ji omogoči, da lahko razvije lastni kmetijski sektor in okrepi svoje majhne kmetovalce, dejansko pomaga prehraniti več ljudi na daljši rok. (© IPS) Anuradha Mittal je izvršna direktorica Oaklandskega inštituta iz ZDA, ki se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem. Share Slovenija vir: http://www.pozitivke.net/article.php/Pomoc...nskaNeodvisnost

ja jst kle nakladam... obenem pa: http://www.pozitivke.net/images/articles/PomocVHraniAliPrehranskaNeodvisnost_1.jpg Unicef v poročilu o otrocih, ki jih je svet spregledal četrtek, 15. december 2005 @ 06:17 CET Piše: Pozitivke Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom (Unicef) je objavil letno poročilo za leto 2006 o položaju otrok v svetu. V njem je opozoril, da je v svetu spregledanih več sto milijonov otrok, ki so izkoriščani, zlorabljeni, diskriminirani in izključeni. Unicef nadalje izpostavlja, da več milijonov otrok, ki so žrtve trgovanja ali so prisiljeni delati kot služabniki po domovih, izgine. Kot je zapisal Unicef, nekateri otroci, kot so otroci ulice, živijo na prostosti, vendar so izključeni iz družbe in nimajo dostopa do osnovnih storitev in zaščite. Podvrženi so zlorabam, večina jih ne obiskuje šol in tudi niso vključeni v zdravstvene sisteme ter nimajo dostopa do drugih storitev, potrebnih za rast in razvoj. V poročilu ob tem opozarja, da so otroci, ki nimajo zagotovljene osnovne družbene oskrbe, še bolj izpostavljeni izkoriščanju. Imajo namreč premalo znanja in informacij, kako se zaščititi, in imajo tudi manj ekonomskih možnosti. Sklad ZN je omenil štiri razloge, zakaj so otroci v svetu spregledani. Kot prvega je navedel, da več kot polovica vseh rojstev otrok v državah v razvoju, z izjemo Kitajske, ni zabeleženih. Po navedbah Unicefa to pomeni, da več kot 50 milijonom otrokom letno ni zagotovljena osnovna pravica ob rojstvu, da bi bili prepoznani kot državljani in bi jim bile zagotovljene osnovne storitve, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo. K temu, da so otroci spregledani v svetu, prispeva tudi, da so ostali brez starševske oskrbe. Milijoni sirot, otrok, ki živijo na ulici, in otrok v priporih ali zaporih odraščajo brez skrbi in zaščite staršev ali družine. Ocenjujejo, da je 143 milijonov otrok v državah v razvoju oziroma vsak trinajsti otrok izgubilo vsaj enega od staršev. Tretji razlog je vloga odraslih. Otroci, ki so prisiljeni prevzemati vloge odraslih, izgubijo ključna obdobja v otroškem razvoju, opozarja Unicef in pojasnjuje, da je več sto tisoč otrok vključenih v vojaške spopade, in sicer kot vojaki, kurirji, nosači ali pa morajo biti na voljo vojakom za spolne usluge. V mnogih državah so zakonsko prepovedane prezgodne poroke, vendar pa se še vedno več kot 80 milijonov deklic v državah v razvoju poroči pred svojim 18 letom. Ocenjujejo tudi, da 171 milijonov otrok dela v težkih razmerah z nevarnimi stroji v tovarnah, rudnikih in na plantažah. Kot četrti razlog, ki vpliva na spregledanost otrok, pa je Unicef navedel izkoriščanje otrok. Opozoril je, da so otroci, žrtve izkoriščanja, brez dostopa do izobraževanja in drugih najnujnejših storitev, med najbolj spregledanimi, vendar natančnega števila teh otrok ni mogoče izslediti. V najhujših oblikah otroškega dela, vključno s prostitucijo in za suženjska dela za odplačilo dolgov, je izkoriščanih približno 8,4 milijona otrok, skoraj dva milijona otrok pa v trgovini s spolnimi uslugami. Unicef v svojem poročilu omenja tudi problem spolne in etnične diskriminacije ter na diskriminacijo otrok s posebnimi potrebami, ki so pomembni razlogi za izključenost otrok. Na milijone deklic samo zaradi svojega spola ne obiskuje šol, različne etične skupine in otroci staroselskih prebivalcev nimajo dostopa do osnovnih socialnih in zdravstvenih storitev. Sklad opozarja, da je med 150 milijoni otrok s posebnimi potrebami veliko diskriminiranih, ker nimajo možnosti obiskovati šol, uporabljati zdravstvenih storitev ter nimajo nobene skrbniške podpore. Unicef se je zato zavzel za razvojna prizadevanja, s katerimi bi preprečili zaostanek najbolj ranljivih otrok. Vlade posameznih držav bi morale svoje ukrepe usmeriti na štiri ključna področja. Morali bi vzpostaviti sistem za spremljanje, analiziranje in poročanje o oblikah in obsegu zlorabe in zapostavljenosti otrok, da bi dosegli izključene in neopažene otroke. Poleg tega bi bilo treba dosledno izvajati zakone, ki urejajo kaznovanje tistih, ki škodujejo otrokom. Državni in lokalni proračuni bi morali biti usmerjeni v korist otrok in krepitev ustanov, ki pomagajo otrokom. Unicef izpostavlja, da so v številnih državah in skupnostih nujno potrebne reforme. Treba je tudi zagotoviti programe in storitve za otroke, ki so izključeni od osnovnih zdravstveni, socialnih in izobraževalnih storitev. Po mnenju Unicefa bi tudi vlade, družine in lokalne skupnosti morale narediti več za preprečevanje zlorab, hkrati pa poskrbeti za zaščito otrok žrtev. Izvršna direktorica Unicef Ann M. Veneman je ob predstavitvi poročila sicer poudarila, da je uresničitev razvojnih ciljev na prelomu tisočletja odvisna od tega, ali bo mogoče z ukrepi pomagati ranljivim otrokom v državah v razvoju. Po besedah Venemanove ni mogoče zagotoviti trajnostnega razvoja, če spregledamo otroke, ki nas najbolj potrebujejo - to so najrevnejši in najbolj ranljivi, izkoriščani in zlorabljeni. www.dnevnik.si vir: http://www.pozitivke.net/article.php/Unice...eSvetSpregledal http://www.pozitivke.net/images/articles/UnicefOOtrocihKiJihJeSvetSpregledal_2.jpg Pomoč v hrani ali prehranska neodvisnost? torek, 27. december 2005 @ 06:20 CET Piše: Pozitivke Piše: Anuradha Mittal V zadnjih nekaj mesecih smo videli udarne časopisne naslove: "V Nigru lakota ogroža preko 3 milijone ljudi." To je lakota v svoji najhujši obliki. Obstaja pa še ena oblika lakote, ki je manj opazna — kronična vsakodnevna lakota, za katero trpi približno 852 milijonov ljudi, številka pa letno naraste še za približno 4 milijone. Čeprav terja visok smrtni davek, pa ta množična oblika lakote le redko zaide v večerna poročila. Vsako leto ubije med 30 in 50 milijonov ljudi. Med žrtvami te lakote je vsako leto tudi približno 6,5 milijona otrok — vsakih 5 sekund umre en otrok. Polovica svetovne populacije, ki trpi zaradi lakote, so mali kmetovalci, pridelovalci naše hrane, ki so pogosto najbolj prizadeti. Novembra leta 1996 so se v Rimu na Vrhunskem zasedanju o prehrani (World Food Summit) zbrali voditelji 186 držav in se zavezali, da bodo do leta 2015 prepolovili število kronično podhranjenih ljudi (takrat 815 milijonov). Toda zdajšnje statistike o lakoti jasno kažejo, da boj proti lakoti zaenkrat še ne daje nobenih pravih rezultatov. Mednarodna pomoč v hrani je že od svojega začetka v letu 1954 na prvem mestu in najbolj priljubljeno orodje za boj proti lakoti, predvsem v državah na severni polobli, ki v manj razvite države sleherno leto pošljejo na milijone ton hrane. Kakor koli, s tem ko so svoje subvencionirane in poceni presežke žit usmerjale v države v razvoju, so bogate države donatorke v zadnjih 50 letih s sistemom pomoči v hrani podpirale predvsem lastne trgovske in politične interese, na račun lačnih ljudi. Tudi liberalizacija kmetijstva, drugo priporočano orodje za boj proti revščini in lakoti v nerazvitem svetu, dejansko poslabšuje prehransko varnost. Politika liberalizacije zahteva ukinitev državne pomoči v kmetijstvu; ukinitev mehanizmov nadzorovanja cen, ki ga izvajajo posebni tržni uradi ter opustitev vladne politike, da od kmetov odkupujejo kmetijske izdelke in oblikujejo rezervne sklade, s katerimi lahko posredujejo na trgu, kadar državo prizadene slaba letina. Opustitev nadzora cen vodi k hitro spreminjajočim cenam hrane na trgu, kar ima negativen učinek tako na porabnike kot na proizvajalce hrane. Takšen primer je nedavna lakota v Nigru, ki ni toliko rezultat slabe letine (zadnja letina je bila samo za 12 odstotkov slabša od zelo dobre letine v letu 2003) kot pa posledica kopičenja zalog hrane pri zasebnih trgovcih, ki si na takšen način želijo zagotoviti čim večji dobiček, saj manjša ponudba povzroči zvišanje cen hrane, zaradi česar pa si je revni ljudje ne morejo privoščiti. Odpiranje trgov skupaj z neposredno pomočjo v hrani povzroča, da so trgi držav v razvoju preplavljeni s cenenimi (subvencioniranimi) kmetijski izdelki iz razvitih držav, ki so cenejši od stroškov proizvodnje v državah v razvoju. To še poglablja kmetijsko krizo v državah v razvoju, saj so se eno milijardo dolarjev vredni presežki hrane v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spremenili v enajst milijardni primanjkljaj v letu 2001, kar dežele v razvoju spreminja v glavne uvoznice hrane, ob hkratnem propadanju njihovih malih pridelovalcev hrane. Prizadevanje, da bi se izognili prenizkim cenam kmetijskih izdelkov, podvojeno s strahom po nadomestitvi uvoza, vodi k povečanju mednarodnega pritiska na politiko vsiljevanja pomoči v hrani, ki jo vodi Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation – WTO), mednarodna trgovinska organizacija, ki brani liberalizacijo kmetijstva. V letošnji študiji Oaklandskega inštituta z naslovom Pomoč v hrani ali prehranska neodvisnost: končanje svetovne lakote v današnjem času (Food Aid or Food Sovereignty: Ending World Hunger in Our Time), lahko ugotovimo da zdajšnji položaj ne upošteva dveh temeljnih elementov. Najprej, da trgovino s hrano v največjem delu obvladujejo bogate države ter nekaj držav v razvoju, kot sta na primer Brazilija in Južna Afrika, ki vplivajo na trg tako, da uvoz nadomeščajo s svojimi proizvodi. Drugič, povečanje trgovine s hrano, ki jo obvladujejo mednarodna kmetijska podjetja in veliki kmetijski proizvajalci, ne pomeni, da se bo povečala tudi dostopnost na trge, od česar bi imele koristi tudi najrevnejše države in njihovi mali kmetovalci. Na decembrskem ministrskem srečanju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Hong Kongu, bo problem svetovne lakote ponovno na programu. WTO, kot agencija, ki regulira pomoč v hrani, se ne bo osredotočila na problem reševanja svetovne lakote, ampak bo rajši služila interesom tekmovalnih izvoznic hrane. Razvite države bodo še naprej izvajale pritisk na države v razvoju, da bi le-te ukinile carine in odprle svoje trge za vse bolj cenene kmetijske izdelke velikih kmetijsko poslovnih združenj. Vsako dodatno zmanjšanje kmetijskih carin v deželah v razvoju – edinega inštrumenta, ki ga imajo na voljo za zaščito kmetov, ki ne prejemajo subvencij, da bi nadomestili učinke nizkih cen izdelkov – le še poglobi lakoto in pomanjkanje. Indija je, na primer, zmanjšala carinsko stopnjo za skoraj 65 odstotkov glede na povprečno stopnjo v letih 1990-91 in se začela opotekati pod bremenom znižanja globalnih cen. V Indiji prebiva kakih 221,1 milijona ljudi, ki nimajo zagotovljene prehranske varnosti, zato se je v državi povečala stopnja samomorilnosti med kmetovalci in Državna zbirna statistična organizacija (National Sample Survey Organisation) je poročala, da je skoraj 48,6 odstotkov od 90 milijonov kmečkih gospodinjstev ujetih v dolžniško past. Kar lačni ljudje zares potrebujejo, je uveljavitev mehanizma, ki bi ljudem zagotavljal pravico do hrane. To bi zahtevalo podporo državnih politik, da bi ščitile in zagotavljale primeren življenjski standard malim kmetom in povečale razpoložljivost hrane na državnem nivoju. Konec koncev, različni primeri kriz zaradi lakote v svetu jasno dokazujejo, da le takšna politika pomoči državi, ki ji omogoči, da lahko razvije lastni kmetijski sektor in okrepi svoje majhne kmetovalce, dejansko pomaga prehraniti več ljudi na daljši rok. (© IPS) Anuradha Mittal je izvršna direktorica Oaklandskega inštituta iz ZDA, ki se ukvarja z raziskovanjem in izobraževanjem. Share Slovenija vir: http://www.pozitivke.net/article.php/Pomoc...nskaNeodvisnost

--------

Tukaj dobre pesmice pisete! fanciiiiiiii Lia fajne pesmi pises!! sicer ne zdej, da sm jst kak poznavalc al pa kej.. da lahk spoho sodim, sam, men je kaksna tvoja, ki sem jo prebral vredu! bogatis forum s tisino, ki veliko pove!! ---------

men je tut vredi pesmica! ---------

a? ka pravs? ----------

zascit se! oklep, ovoj, ipd..