MEHANIZEM ACIDOZE, ZAKISANOSTI ORGANIZMA Acidoza oz. zastrupitev s kislimi snovmi je pogosta bolezen vseh skupin ljudi, ne glede na njihovo prehrambno opredeljenost (ali neopredeljenost). Ni posledica veliko kisle hrane, kot so limone, pomarance ali kivi, temvec prekomerno uzivanje hrane, ki telo ropa kljucnih bazicnih sestavin. Naravni pH krvi je 7,4 in ze majhna sprememba je lahko smrtna. ce je pH nizji od 7,1 ali visji od 8, ne moremo preziveti. Zascitni mehanizmi nas varujejo, saj iznicujejo odvecne kisle snovi. Eden izmed teh mehanizmov je dihanje; v primeru prevec bazicne krvi dihamo bolj plitvo, tako da v krvi ostaja vec kislega CO2. Drzi pa tudi obratno - ce prevec plitvo dihamo, ostaja v krvi prevec CO2, kar poveca njeno kislost. Zaradi tega viska smo npr. utrujeni, ce spimo vec, kot telo potrebuje. Kisla kri je bolj viskozna, zato tezje tece skozi tanke kapilare in telesna tkiva ne dobijo dovolj kisika ter drugih hranljivih snovi. Nobelov nagrajenec prof. Warburg je po izcrpni raziskavi prisel do zakljucka, da je celo rak posledica acidoze telesnih tkiv. To postane se bolj smiselno, ko uvidimo, da vsi toksini v okolju, farmacevtski proizvodi, umetni dodatki hrani, kmetijske kemikalije itn., za katere je znano, da povzrocijo raka, v telesu reagirajo kislo. Kisline nastanejo predvsem iz fosforja in zvepla, ki prideta iz beljakovin, minerali, kot so kalcij, magnezij in natrij, pa ustvarjajo bazicne raztopine. Pretirano uzivanje beljakovin zivalskega izvora (iz mesa, jajc ali mleka) je eden glavnih vzrokov acidoze in posledicno vecine bolezni razvite druzbe. Kolicina beljakovin v kolickaj uravnoveseni brezmesni prehrani je zadostna za cloveka, razen ce jeste samo sladkor. Visek beljakovin se izloci s secno kislino. Ampak ce je secne kisline v telesu vec kot 2%, ogrozi nezne filtrirne kanale v ledvicah, ti pa se zascitijo z izlocanjem velike kolicine vode. S to vodo telo izgublja dragocene minerale, ki jih sicer zelo potrebuje za uravnavanje kislosti, prvotnega vzroka problema. Nekatere kisline telo izloci z urinom, dihanjem, znojem, mascobnimi kislinami na kozi, nekaj se jih porabi za tvorbo zelodcne kisline, nekaj za mlecne kisline v crevesju, nekaj pa se jih kopici v tkivih in povzroca artritis, revmo, nevralgijo, raka. Tipicni simptomi acidoze so zmanjsana sposobnost regeneracije celic, nagnjenje k okuzbam, kronicno pomanjkanje energije, hitra utrujenost, mrzli udi, depresija ali agresivnost, nemir, nespecnost, slaba koncentracija in spomin, obcutljivi zobje (zlasti na kislo hrano in mraz), luknje v zobeh, vnetje dlesni, karies, tanki, razcepljeni lasje, izpadanje las, suha in pusta koza, srbecica, izpuscaji, akne, mehki, krhki, razcepljeni ali odebeljeni nohti, misicni krci, napadi isiasa, revmatizem, osteoporoza, vnetja arterij, skelenje med uriniranjem, kisel urin in znoj, zadah iz ust, zaprtje, driska, pena v blatu, vetrovi, nenehno nastajanje sluzi v bronhialnih poteh in v sinusih (s tem telo zmanjsuje krvni pritisk), nihanje krvnega pritiska, tezave s scitnico in z diski hrbtenicnih vretenc (med njimi se naberejo kristali urinske kisline). Uzivanje vec kislih snovi, kot jih telo lahko izloci, zelo slabo vpliva na zdravje. Pri kriticni stopnji zacne telo nevtralizirati usodne kisline z bazicnimi minerali. Vzame jih predvsem v obliki kalcija iz zob in kosti ter v obliki kalija in magnezija iz medcelicne tekocine. Pomanjkanje kalcija je vidno po visoki stopnji zobnih obolenj v razvitih drzavah (npr. 80% osnovnosolcev trpi zaradi gnitja zob). Niti fantasticne scetke, izdelane po najnovejsi tehnologiji, niti super-zascitni fluor, niti sredstva proti bakterijam, niti novi okusi past, niti drage zobne klinike ne morejo prepreciti telesu, da si vzame iz zob, kar potrebuje. Telo uporabi zobe, da iznici smrtonosne kisline, ki jih vanj prinesemo s slascicami, caji, gaziranimi pijacami, cokolado, mesom, (kemicnimi) zdravili itn. Preprosti kmetje v Afriki in Indiji niso nikoli slisali za zobozdravnika in si zobe zdrgnejo kar s palicico ali prstom (ce sploh), pa imajo kljub temu mocne, blescece bele zobe, veliko lepse kot fotomodeli na nasih reklamnih panojih. Mnogi celo zivljenje nimajo niti ene luknje v zobeh, ceprav si jih ne cistijo trikrat na dan in ne uzivajo vitaminskih in mineralnih dodatkov. ce telo ne dobi dovolj kalcija iz zob, ga zacne jemati iz kosti, posledica cesar je osteoporoza ali zmanjsanje trdnosti kosti. Kot je bilo ze receno, je glavni vzrok te bolezni visek beljakovin v prehrani. Umetni kalcijevi dodatki ne pomagajo veliko pri izgubi kostne mase, prav tako ne kalcij iz pitne vode ali mineralnih vod, saj je tak, anorganski kalij za telo veliko manj uporaben od organskega. Veliko bolj primerno je, ce telo dobiva organski kalcij, ki ga vsebujejo mleko, sezamova semena (skoraj 2%) in proso. Tretji vir, iz katerega telo vzame minerale, je medcelicna tekocina. Posledica tega je, da nohti in lasje postanejo krhki. Celice, ki ustvarjajo lase, so najbolj obcutljive na telesu, zato prve zacutijo izgubo kalija in magnezija iz medcelicne tekocine. Ko pridejo v telo strupi (npr. s kemoterapijo), najprej odmrejo te, najbolj obcutljive celice, posledica pa je delna ali popolna izguba las. Zgodnja plesavost ni nujno dedno pogojena, pogosto jo je mogoce prepreciti ze s tem, da s spremembo nacina zivljenja odpravimo acidozo. V razpredelnici so razna zivila razvrscena glede na bazicnost in kislost. Seveda je pomembno tudi to, kako jih zdruzujemo, saj lahko imajo nepravilne kombinacije ravno nasproten ucinek od zazelenega. Bazicna hrana Kisla hrana - kalcki cicerke 40 - mesni ekstrakti, pivski kvas 50 - sveze olive 35 - kuhana jajca 25 - kumarice, kalcki alfalfa 30 - meso 20-25 - listi rdece pese 25 - topljeni sir 20 - alge (spirulina) 20-25 - jecmenov zdrob 20 - crna redkev, kalcki psenice in jecmena 23 - ribe 15-20 - kostanj, koper, petersilj, regrat, fige, rozine, sipek, papaja 20 - oprazeni orescki in semena 10-20 - listi kolerabe 18 - poliran riz 18 - surova spinaca, kalcki soncnic, buc, soje in mungove lece 15 - rzena moka 16 - kalcki fizola, graha in lece 10-15 - psenicna moka, leca, kuhan fizol, orehi arasidi 15 - rdeca pesa 11 - rz 11 - korenje avokado 10 - svez pasteriziran sir, grah, ovseni kosmici, naravni riz 10 - kalcki raznih vrst zita in oresckov 5-10 - psenica, kuhan oves 8 - blitva rozic 8 - izdelki iz kislega mleka 3-6 - bela redkev, krompir 7 - kuhana koruza 5 - solata 1-7 - laneno in sezamovo seme 2-4 - koleraba 6 - nekuhano surovo mleko 0 - grah, strocji fizol, kresa 5 - smetana 0 - kuhana spinaca 3 - maslo iz smetane 0 - articoke, bucke, paprika 2 - olivno olje 0 - pira in proso 0 - cela ajda 0 Sladkor Sladkor ne vsebuje niti beljakovin s sulfatnimi in fosfornimi ioni niti kationov, kot so natrij, kalij, kalcij in magnezij, zato ni uvrscen v zgornjo tabelo. Kljub temu pa ga je treba izpostaviti, ker je eden od pogostejsih povzrociteljev acidoze. ciste saharoze, sladkorja, ki ga v danasnji prehrani najvec uporabljamo, v naravi ni. Pred rafiniranjem ga v glavnem spremljajo mikroelementi, kot so cink, mangan, krom, magnezij in kobalt, ki jih telo dejansko potrebuje pri presnovi sladkorja, po predelavi pa ostane brez njih. ce zauzijemo veliko rafinirane saharoze, telo te elemente crpa iz kosti, zato se porusi ravnovesje mineralov v telesu, se najbolj kalcija. Posledice so ledvicni kamni, artritis, otrdele arterije, zobne obloge in mnogi drugi ze prej nasteti simptomi. Dovolj ogljikovih hidratov za dnevne potrebe lahko dobimo iz sadja in drugih zivil. Nadaljnji vzroki acidoze Prenajedanje, prepogosto jedenje in uzivanje neprebavljive hrane so zelo pogosti vzroki acidoze. Vsi telesni prebavni sokovi, od sline do zolca in sokov trebusne slinavke, so bazicni, le v zelodcu so kisli, predvsem zaradi ubijanja bakterij in presnove zeleza. Telo lahko proizvede dovolj prebavnih sokov za 2/3 normalnega zelodca. ce pojemo vec hrane, bo delno ostala neprebavljena, delno pa bo zacela gniti, vcasih ze v zelodcu, najkasneje pa v debelem crevesu. Tako lahko celo bazicna hrana proizvede veliko kolicino skodljivih kislin in strupenega metilnega alkohola, ki je vzrok samozastrupitve. Zaradi prepogostega jedenja telo nenehno proizvaja dragocene bazicne prebavne sokove, ki jih v precejsnji meri izloci skupaj z iztrebki in ne pripomorejo k uravnavanju pH v telesu. Tudi uzivanje zgolj surove zelenjave lahko preobremeni prebavo in povzroci pravkar omenjene tezave (ceprav je za marsikoga najbolj zdrava izbira). Pri vecini ljudi je optimalna kolicina nekuhane hrane priblizno 25%, in sicer v obliki solat, kalckov in sadja. Seveda je treba upostevati telesne znacilnosti vsakega posameznika. ce npr. ze 15 let jeste le presno hrano in ste popolnoma zdravi, je taka prehrana gotovo ustrezna za vas; ce po dolocenem casu ugotovite, da vam surova hrana sploh ne ustreza in z jedenjem izkljucno kuhane hrane dosezete optimalno zdravje, ste na odlicni poti. Prisluhnite svojemu telesu! Za vecino ljudi drzi, da potrebujejo primerno ravnovesje med kuhano in nekuhano hrano. En dobro prezvecen korencek na dan je gotovo odlicen vir vlaken, toda prevec surovega korenja lahko slabo vpliva na prebavo. Zaradi prevelike kolicine surove hrane lahko dobite celo rdec nos kot alkoholiki, saj se v prebavi sprozi alkoholno vretje. To se lahko zgodi tistim presnojedcem, ki organizma nimajo primerno prilagojenega za surovo hrano ali pa jedilnika ne oblikujejo pravilno. Purini Ena od glavnih snovi, iz katere nastane skodljiva secna kislina, so purini. ce jih je v zivilu vec kot 100 mg (na 100 g), se mu je najbolje izogniti. Purini v strocnicah se unicijo, ce jih pustite dva do tri dni kaliti. V razpredelnici so navedena zivila, v katerih je veliko purinov. - mesni ekstrakti 3000 mg - crni caj 2800 mg - kava, kakav 1100-1900 mg - vse vrste rib, morski sadezi 100-1000 mg - meso cca. 250 mg - testenine 150-180 mg - leca in posusen grah 150 mg - izdelki iz bele moke 140 mg - kuhana spinaca 70 mg Tudi v pivskem kvasu je veliko purinov, vendar zanj nimam tocnih podatkov. Verjetno ste opazili, da v razpredelnicah ni bilo sadja. Razlog je ta, da ne vsebuje niti velikih kolicin beljakovin, ki bi povzrocile kislost, niti purinov ali arginina, v telesu pa reagira nevtralno ali blago bazicno. Na telo deluje najbolj blagodejno, ce ga jemo svezega in samega, v obliki presladkih kompotov, marmelad, koncentriranih sokov in dodatkov k tortam pa je bolj skodljivo kot koristno. Vsekakor pa je zdrava mera sadja nezamenljiv vir vitaminov in vlaken. Naj vam vsi ti "grozljivi" podatki ne bodo vzrok za strah, ampak za razmislek. Marsikdo je zdrav in brez telesnih tezav, ceprav nima idealno uravnovesene prehrane. Kdor ima telesne tezave, pa naj le poskusi narediti kaksno pozitivno spremembo. ce bo pri njej vztrajal nekaj mesecev, bo gotovo cutil izboljsanje. Za konec naj opisem nacin, kako lahko preverite, ali je v vasem organizmu prevec kislih snovi. Najprej z navadnim lakmus papirjem preverite pH sline. Moral bi biti 7,1. Potem pojejte nekaj zelo kislega, npr. limono. ce ste povsem zdravi, bi se moral pH sline vrniti na normalno vrednost ze po nekaj minutah. ce se ne vrne, telesu primanjkuje mineralov, s katerimi bi nevtraliziralo kislost. Nikola Petrovic, Vegescena st. 3, 2002 Vegescena
