Radolca, kakšen razvoj misli v parih dnevih . Vidiš, to je to, priložnosti (problemi) ti dajo možnosti rasti. Kakorkoli obrneš zadevo, je tole takole, da si začel o sebi razmišljati na način, na kakršnega še nisi, pa nas žal to veliko dela, ker nas enostavno tega nihče ne uči, pa tempo in način življenja je usmerjen čisto drugam. Ko pa pridemo v kakšno življenjsko situacijo, kjer se nam vse skupaj sesuje, se učimo prvošolskih zadev na področju čustev, po drugi strani pa znamo računati integrale, pa obrestno obrestne račune... Kar se glede tvoje zgodbe tiče, to bom pa povedala delček svoje zgodbe. Zaljubila sem se v dragega, samo sva po čisto vseh aspektih življenja prihajala iz 100% različnih svetov, vsak dosti prtljage s seboj - nerazrešenih zadev od otroštva naprej. Skupna nama je bila močna volja, pa neke vrste "sodobno samorastništvo". Glede na to, kakšna sva bila, ko sva se spoznala, ni moglo biti drugače kot da je enkrat hudo počilo. Razšla sva se za krajše obdobje, ker enostavno ni šlo nikamor. Potem sva čez čas ugotovila, da se imava rada, da želiva biti skupaj, skozi una priprta vrata sva prišla skupaj, pa se spet znašla v istem kaosu. Imela sva še vedno enako prtljago. Jaz sama sem bila sigurna, da je vsega on kriv, da jaz počnem vse super fajn... . No šele ko je bila drugič huda kriza, sem pomislila, da mogoče pa le tudi jaz kakšen promilček ga lomim. Pa ne da ne bi bila samokritična, ampak jaz sem bila resnično sveto prepričana, da če ga imam rada in imam takšen odnos do njega, ki bi osrečil mene, nima razloga, da bi bil nesrečen. Napaka !!! Takrat me je poiskala duhovnost, začela sem se ukvarjati s seboj. Nič pretresljivega, spoznavati se, kaj me veseli, kaj ne, poskušati kaj novega, se razvajati, skratka početi meni nove zadeve. začela sem se imeti rada, pa se je odnos v mojih očeh sam od sebe začel popravljati. Ne vem točno, kaj je moj partner počel ali razmišljal v tej smeri, zagotovo je tudi on delal popravke na sebi . Imava pa gromozansko srečo, da sva prišla skupaj sesuta in da je najin odnos prenesel leplenje vsakega posebej nazaj v celoto in zdaj, ko sva v bistvu čisto drugačna kot na začetku, da se še vedno ljubiva. Samo ni zdaj smisel vajine pavze ta, da čakaš teh 6 mesecev in upaš, da se bo odločila nazaj živeti s teboj. Začni živeti s seboj, nauči se imeti se rad, ceniti se, razvajati se, nauči se biti srečen ker si kakršen si in ko boš našel notranji mir in ko se boš imel rad, te bo našla taista partnerka, ali pa kakšna druga - tista, ki bo zate v tistem trenutku najboljša. Na svoje ravnanje ne glej kot na napako. Jaz svojemu dragemu ničesar ne zamerim ne za sproti, ne za nazaj, vem da tako kot vsak človek naredi najboljše kar je v določenem trenutku lahko. vsi smo pa učenci Življenja in se le na različne načine učimo živeti. P.S. imaš že takšno ime - srečko, da si ne moreš privoščiti biti nesrečen