Pujsita

Cool El Nino, ponavadi vsi goltamo na veliko, takole po tvoje se pa uživa .

He he he , al pa vsaj vizualizirat

še misli na temo kako pojesti skuhano juhico.... ... o zvestobi Če nameravaš skrivnosti odnesti v grob, pazi, da te ne bodo skrivnosti odnesle tja (B. Hansen) Ko čutiš, da moraš nekaj zakriti pred svojim partnerjem, je čas, da natančneje pregledaš vzroke in izbire, ki si jih naredil. Če si razlagaš, da "ga bo le prizadelo, če mu povem," ali ga res varuješ pred bolečino s tem, da ohranjaš skrivnost? Kar večkrat ne vidiš, je namreč to, da lahko skrivnosti, dokler so skrite, naredijo več škode, kot bi je naredile v primeru, da bi jih razkril. Nepoštenost izbriše ljubezen - tako v tebi kot v "tvojem" odnosu - uničuje vajin občutek bližine ter poveča vajine težave. V takih trenutkih je pametno vprašati se, ali bi JAZ rad vedel za to skrivnost, če bi bila situacija obratna. Ali bi si želel vedeti resnico zdaj ali izvedeti zanjo 20 let kasneje, potem ko bi me partner zadržal v nevednosti v prevari za tako dolgo obdobje. Ko se bojiš povedati skrivnost, moraš pomisliti na to, da te bo oropala življenja v mnogih vidikih, k jih boš spoznal šele veliko, veliko kasneje. Ti vidiki so ti zdaj morda v celoti zakriti, nevidni. Če resnica boli, potem moraš vedeti, da pomanjkanje resnice boli še bolj.

zanimive misli z maila ... o tem, kar me moti pri partnerju Ne dovolite, da bi vaš spomin postal smetišče. Če si mi vsaj malenkost podoben, potem se lahko skupaj usedeva in prebijeva celo popoldne v sestavljanju seznama, kaj naju moti pri najinih partnerjih. Morda se razburjaš zaradi pomanjkanja čistoče, organiziranosti ali pa zaradi prevelike natančnosti pri čiščenju in pospravljanju stanovanja. Najina partnerja pa se pritožujeta nad tem, kar sva pustila nedokončano - vendar, da se razumeva, tudi sama sta "podvržena" istemu grehu ... Četudi se midva ne bova usedla, hote ali nehote sestavljava "tak" seznam v najinih beticah. Vsakokrat ko se nekaj "takega" zgodi, ta podatek nekam "shraniva" v svoj RAM. Zato da ga bova ob pravem trenutku "potegnila iz rokava". Kaj bova s tem seznamom dosegla? Dejansko si gradiva alibi. Da se bova lahko izgovorila takrat, ko naju bosta partnerja oštela za nekaj drugega. Ko si torej polniva spomin s tovrstnimi podatki, izvajava nekakšno tekmovanje in ne gradiva odnosa. V tem tekmovanju zmaga ta, ki ima najmanj napak. Vendar bolj kot se zaposlujeva s tem "zbiranjem točk", manj sva sposobna proizvajati prijetne, ljubeče misli. Več šare kot zbiraš v svojem spominu v obliki spominov in misli, ki ne prispevajo k tvoji sreči, manj srečen boš.

Evo še en aspekt varanja, pravkar prispelo po mailu ... o varanju "Ne pridigaj o resnici, živi jo." (E. Hubbard) Ali ste kdaj pomislili, da bi svojega partnerja prevarali? Mnogi bodo na to vprašanje odgovorili z zgroženim "neeeee". Vendar raziskave kažejo, da je resničnost drugačna, in da je med temi ne-ji mnogo zarečenega kruha. Mogoče ste doslej le flirtali ali si le domišljali, kako bi bilo, če ... Ob tem pa veste, da imate neko trdno črto/linijo, preko katere ne nameravate iti. Morda pa imate posebno dobrega "prijatelja", s katerim se redno videvate, vendar je "le prijatelj". Pri tem pa poskušate racionalizirati privlačnost do te osebe, ki v vas ves čas narašča. Nemogoče je biti pošteni do drugih, če nisi pošten do sebe. Ko se oziraš po ljudeh izven odnosa, v katerega si vpet, zamujaš nekaj pomembnega v svojem odnosu. Ni se ti treba bati privlačnosti, ki jo čutiš. Bati se moraš le svoje omahkljivosti, ki ti onemogoča, da bi resno poskusil ugotoviti, zakaj te nekdo drug privlači. Če se igraš z ognjem dovolj dolgo, potem se boš prej ali slej opekel. Ali lahko res sprejemaš dobre odločitve v trenutku, ko se ukvarjaš z ostanki vajinega razmerja? Ali lahko v trenutku, ko vajino razmerje propada, res sprejemaš pametne odločitve o svojem naslednjem partnerju? Odgovor je zelo enostaven: Ne. To ni pravi trenutek za izbiro naslednjega partnerja. Je pa pravi trenutek, da pogledaš vase in preveriš možnosti, ki so zate najbolj primerne in najbolj zdrave. Preden se odločiš za nekaj, kar bo zaznamovalo ves potek tvojega nadaljnjega (ljubezenskega) življenja. ... o "tretji osebi", ki je "boljša" od partnerja/ke "Napačen vtis je le lepo preoblečena laž" Dobri in slabi trenutki so sestavni del vsake veze. Zelo uspešne ali manj uspešne. V slabih trenutkih verjetne sebe zasačiš, kako se oziraš naokrog in se sprašuješ, ali ne bi bilo s kom drugim bolje. Ali ne bi bil s kom drugim srečnejši. Pogledati še druge ribice v oceanu je normalno početje vsakega zdravorazumskega človeka. Človeška radovednost in domišljija sta namreč lastnosti, ki sta v večji ali manjši meri bogastvo vsakega posameznika. Radovednost in domišljija sta tako sredstvi, s katerima nenehno preučuješ možnosti, ki te lahko privedejo do večje, bolj izpopolnjujoče sreče. Zato se včasih zgodi, da, tako kot jaz, naletiš na koga, ki se ti zdi vedno bolj privlačen. Morda te zasipa s pozornostjo, zdi se ti razburljiv, šarmenten, zanesljiv - in ima skratka vse osebnostne lastnosti, ki se ti zdijo privlačne. Ko te čustva peljejo v takšno smer, je primeren čas, da se ustaviš in da "sebe prizemljiš". Kako dobro tega človeka res poznaš? Kolikšen del njegove osebnosti poznaš? Ko si z drugimi, je čisto naravno, da pokažeš svojo najboljšo plat, da poudariš svoje najboljše lastnosti, in da zakriješ to, kar je pri tebi najslabše, česar se sramuješ. Ali ni mogoče, da ta "oboževana" oseba počne točno isto?. Zato je smiselno, da se vprašaš, zakaj te privlači? Ali ni zato, ker imaš nekaj dobrih vtisov o tej osebi? Ali to osebo res vidiš v celoti, tako kot svojega partnerja, ki ga poznaš že vrsto let? Ali ni mogoče, da vidiš le to, kar mi ta oseba želi pokazati? Tvoj partner morda ni brezhiben, vendar tudi ti nisi. Kljub temu imaš o svojem partnerju bolj popolno predstavo o tem, kdo je, kot o komerkoli drugemu. Realnost je večkrat veliko boljši temeljni kamen odnosa kot iluzija.

v razmislek, koliko nas dejansko stane več denarja ... o denarju Malo je bogatih ljudi, ki posedujejo svojo lastnino. Lastnina poseduje njih. (R. G. Ingersoll) Premislite, ali se težave v vašem odnosu pojavljajo zaradi materialnih dobrin in denarja. Ali zapostavljate partnerja/družino zaradi službe, pridobivanja dodatnih prihodkov? Ali se zaradi pomanjkanja časa in stikov s partnerjem spreminjata v tujca, ki živita pod isto streho? Če je tako, potem vas materialno blagostanje "stane" več, kot ste si predstavljali. Kakšno ceno lahko namreč postavite intimnosti, občutku, da sta si res blizu, igrivosti, ki je sad dobrega odnosa, in predvsem svojemu notranjemu miru? Ustavite se torej za trenutek in se resnično vprašajte: Kaj pričakujem v tem odnosu? Česa si želim? Kaj mi je res pomembno? Nato se ozrite naokrog. Poglejte, kaj posedujete, in odgovorite na naslednje vprašanje: ali materialne dobrine ne jemljejo najini vezi več, kot k njej prispevajo?

v razmislek ... o prizadetosti Nobena veza se dejansko ne more izogniti primeru, da kdo izmed partnerjev prizadene drugega. Če bi Miha sestavil seznam žaljivk in neprijaznih besed, ki mu jih je povedala Barbara, bi lahko pisal v nedogled. Tako pravi Miha o svojem petletnem odnosu s punco Barbaro. Ko sem ga pa vprašala, kako se je ON na te besede odzval, je Miha obmolknil. Kako to? Zamislil se je in ugotovil, da je večkrat tudi sam na isti način reagiral - in torej bil enako kriv. Čeprav so bile njegove reakcije večkrat upravičene. Vendar tudi Barbara je verjetno mislila, da so bile njene reakcije upravičene. Kam nas torej to pripelje? Ali lahko torej Miha zagovarja, da je bil on bolj upravičen kot Barbara, da se dere, da se razburja in da je nesramen, žaljiv? Odgovor je enostaven: Ne, ne more. Kajti tako kot je z njegovega zornega kota njegova reakcija povsem upravičena - tako je z Barbarinega zornega kota njena reakcija upravičena. In kako lahko Miha ve, zakaj se je Barbara odločila za tako reakcijo, kjer sta oba nesrečna - tako Miha kot tudi ona, Barbara? Ko nas kdo prizadene, se torej ponavadi odzivamo z enakim orožjem - tudi mi poskušamo prizadeti njega. Zob za zob, oko za oko - to je naša prva reakcija. S tem pridobimo začasni, prehodni občutek zadovoljstva. Vendar nismo zaradi tega tudi res srečni, saj s tem ne pripomoremo k srečnemu odnosu v najini vezi. Z vsem tem se Miha popolnoma strinja. Oko za oko, zob za zob ni idealna doktrina in ne pelje k uspešnemu odnosu. Vendar ima Miha tudi vprašanje, na katerega ni enostavno odgovoriti: "Če se odločim, da ne bom reagiral z jezo in da se ne bom "ma> ščeval", potem dam Barbari vedeti, da je prav in sprejemljivo, da me prizadene. Tega pa nikakor nočem narediti. Kaj mi torej preostane?" Ali nista Miha in Barbara (ter jaz in moj partner, pa ti in tvoja ljuba polovica) že dovolj pretrpela v tem življenju? Morda ne moreš preprečiti, da te ljubljena polovica prizadene, vendar se lahko odločiš, da ne boš k temu s svojimi odločitvami tudi sam prispeval. Pomembno si je zapomniti, da nihče v vojni ne zmaga. Vojna pozna le poražence. Večje ali manjše, vendar poražence. Zato si dovoli čutiti. Vendar ne dovoli, da bi se na podlagi čustev odločal za dejanja, ki bodo škodovala tebi, ljubljeni osebi in vajinemu odnosu.

Tole sem pravkar dobila na mail... ... o odpuščanju Vedno odpusti svojim sovražnikom. Z ničimer jih ne boš bolj razdražil kot z odpuščanjem. (O. Wilde) V odnosih se večkrat pojavi problem odpuščanja. Ali partnerju odpustiti, ko te prizadene? Ali mu odpustiti, ko te pusti na cedilu? Ali mu odpustiti, ko krši gradnike, na katerih temelji vajin odnos? Dilemo poznamo vsi. Vsi se slej ko prej znajdemo v situaciji, ko nas nekaj prizadene in smo pred odločitvijo, ali bomo nekomu nekaj odpustili. Prav tako se vsi kdaj pa kdaj znajdemo na strani "krivca", ki je hote ali nehote partnerja prizadel. Pred nekaj dnevi sem se o tem pogovarjala z Andrejem, ki je pred kratkim doživel hud udarec v svojem odnosu. Ugotovil je, da čeprav je ženi Mateji rekel, da ji odpušča, tega ni naredil. Le rekel je. Andrej pa ni vedel, da se je z besedami "odpuščam ti" šele začel proces odpuščanja, ne pa dokončal. Andrej se namreč le postopoma odrešuje tiste jeze in bolečine, ki sta ga tako stiskali pri srcu. Vsi smo ponavadi zelo uspešni pri zakrivanju jeze, celo pred seboj jo uspešno zakrivamo. Tudi Andrej jo je uspešno zakrival. Vse dokler ni prišlo v odnosu do naslednjega ozkega grla, ko je jeza prišla na dan in je postalo očitno, da Andrej še ni odpustil pa čeprav je Mateji tako rekel. Odpustiti zato pomeni dovoliti, da se bolečina razblini, da izgine, ne da bi zaradi tega morali tudi morali pozabiti na bol. Odpuščanje ni torej v tem, da pozabimo, da se je nekaj zgodilo, temveč da tisto bolečino preživimo, da razpustimo jezo, ki obdaja naše srce. Le takrat, ko nas bolečina zapusti, ko se zaključi zdravljenje rane, lahko gledamo na pretelost z nekim novim notranjim mirom. Dokler ne spustiš bolečine in ne ozdraviš ran, do takrat bodo spomini škodovali predvsem tebi.

Majčka a veš, da tudi jaz tule marsikaj novega izvem . Če že ne iz drugačnega razloga pa tule dostikrat nastanejo dobre debate, do katerih ni nikoli prej prišlo .

Fishek, sam še detajlčke danes semle, saj veš komu

Aiwa, super za tole razmišljanje, jaz sem vseeno prepričana, da se ti bo tale dan z eno dosti bolj pomembno zadevo zapisal v , tale izpitek pa naslednjič, ziher . Mogoče je bla trema al pa kaka butasta postavitev planetov, kar takole razmišljaj in se pripravi na naslednjič

Vražje dober petek

Morgen . Včerajšnji dan ej bil kar simaptičen, sem doma vse postorila, kar sem imela v planu, cyberček bil čist iz sebe, ker Trudija prejšnji dan ni bilo domov, pa je pokazal, kok ga je vesel, pa potem po nesreči s šapko po ustih. Potem mi je bilo pa rečeno da sem tega kriva jaz , še dobro, ker jaz tega še do danes ne bi štekala . No skratka, so se pozdravili, pa potem še malo tudi z menoj . Sicer sva pa itak šele ob 20h domov prilezla, tako da kaj dosti časa itak nisem bila doma. No danes se gre domov normalno, pa upam, da Trudi ne gre nazaj v nočno . No danes ima pa 2x delo z Aiwo, obe zadevi pomembni, tako da prosim ribka, zrihtaj . Selene, dopust rabiš, ja, kamorkoli, kakorkoli, malo spremembe, da se ti baterije sfilajo . En navihan dan vsem

Zakon že, Mickeni, samo ko je pa treba to izterjati, pa če nisi pri denarju, pa če ne opravljaš tvojega poklica, so pa prava čreva, pa ogromno izgubljenih živcev, preden to izterjaš .

Pa ma človk možgansko telovadbo, ko prebira tvoje rebuse . Tkole, dost mam za dons službice, kar nekaj postorila, pa tudi dosti tule prebingljala, pa ne preveč lenobna, dan kot se zagre . Zdejle si pa lahko dan še bolj po mojem okusu pokrojim . En navihan dan vsem še naprej

He he he, ko te pa še nisem poznala takrat . Je že v redu, tudi brez njegovega denarja sem se preživela .

Hm, ko sem bila jaz na tem, da izterjam od očeta neplačano preživnino (ko sem že bila polnoletna), sem na sodišču dobila brezplačno pomoč (mislim,da so bili prepričani, da bom tožbo dobila in je to pač plačal oče). Ko sem pa drugič prek sodišča terjala neplačano preživnino,je pa oče zaprl podjetje in odprl novega, iz katerega pa nisem mogla na podlagi prejšnje izvršbe izterjati ničesar. Cel postopek bi morala ponoviti, pa si v tistem obdobju nisem mogla privoščiti stroškov odvetnika, ki pa takrat niso bili več nudeni brezplačno zame. Kar se pa preživnine na splošno tiče, imam pa nekje v spominu medlo, da mora mama prijaviti preživnino, ki je določena, četudi je ni prejela, če nima nobenega dokaza, da jo je poskusila izterjati. Glede tistega sklada pa mislim,da je dohodek za kakšno pomoč države hitro previsok, za preživetje pa še vedno dosti dosti prenizek.

Sončna, hvala za izčrpen odgovor, se najdem v tistem bolj tesnoba, nek hecen pritisk v prsnem košu znotraj, ne na pljučih, tko da bom kar sama pogruntala kaj bi blo . Za tvoj hrbet pa, kokr mam v bledem spominu naj bi bilo povezano s prenašanjem bremena, se mi zdi. Pa pri hrbtu če imaš dalj časa bolečino potraja malo, da je učinek, ja. Si pa ornk športnica ratala . Helena, dobrodošla spet na forumu pa še v temle posebnem Tibetanskem klubu .

Včeraj okoli 22h, sicer če se le da vsaj do takrat,s tem da imam eno hecno navado , če sem sama doma, potem prespim kar v dnevi se nekak čudno počutim sama v postelji , se kar une variante za leno TV gledat poslužim .

Sem se na dopustu pregrešila pa tudi doma skočila malo gor, zdaj se pa poskušam nazaj disciplinirat . No ja, saj bo, tale forum te itak tko gor zvabi, da se težko odrečeš, ampak je treba še kaj druzga počet, vseen .

Tole sem pa tudi jaz gledala, fajn tekma, pa kaj je ta tekačica naredila iz sebe v pripravah na to olimpijado . Pa čisto po Grško je proslavljala zmago včeraj na stadionu, fajn videt .

He he he, saj sem z vsemi zadovoljna. Z vami, ki mi prinašate sonček zaradi žarkov, z ostalimi pa zato, ker sem se česa naučila .

Si mene mislila s temle . Hm, veš da nekak niti ne propagiram tega foruma, čeprav se meni zdi mega giga super nad, ker nočem nobenega posiljevat s temle, ko je moment za to, se že znajdeš tule . Tale prijateljica je pa čist v astrologijo padla , bi bila pa res pras... če ji ne bi za ta forum povedala, po mojem če te zanima astrologija, lahko s tule največ odneseš .

Jaz pa obljubim da vse pomijem

Tjazy, vsakič ko prebiram tvoja mnenja, bi rekla, da tegale ne more pisat srečen človek, da moraš biti nezadovoljen in nesrečen v takšnem svetu, če takole razmišljaš o njem. Po drugi strani imam pa močan feeling, da se v tem življenju tukaj in zdaj čisto v redu počutiš, da tudi tebi prav paše biti vsaj majčkeno navezan na Janoi . Kaj zdaj je res od tega s tvojega vidika?