jaz preobcutljivost (recimo ko nekdo vedno obraca vse nase) razumem kot samopomembnost!! kajti, ce se oseba zaveda, da (kot je tjazy napisal ), da se oni pravzaprav ukvarja s seboj, zakaj torej obracati nekaj nase (razen, ce imamo prav tak konflikt tudi v sebi in nas zato potegne v isti stos); obracati nekaj nase pomeni morda, sebe izpostavljati. primer recimo, da ti prijatelj ali partner rece da si tak in tak. Hm, jaz sindrom središča sveta jemljem tako, da vse kar se dogaja okoli nas, take splošne pogovore razumemo tako, da nam nekdo skuša po ovinkih kaj na nas pokazati. Npr. z nekom se pogovarjaš in rečeš, da ti niso všeč egoistični ljudje... Ti o tem govoriš na splošno, sogovornik pa začne takoj po sebi brskati, kaj mu želiš s tem povedati. jasno je, da te razume, da je on egoist in začne brskati po situacijah, kje naj bi se to izražalo in se zagovarjati. Bi prej rekla, da ne gre za samopomembnost ampak za zelo slabo samopodobo. Mogoče je ta človek odraščal v družini, ko nikoli ničesar ni naredil prav, ali pa so ga s kom primerjali in je bil vedno ta slabši. Mislim,da se to lahko odpravi s tem, da pač gradiš svojo samozavest. Jaz npr. nobenega komentarja ne jemljem osebno, četudi je tako izražen. sledim sebi in svojim željam, tako se meni zdi prav, kaj si pa drugi mislijo o tem, je pa njihov problem. Se ne zagovarjam ali utemeljujem pretirano kaj in kako. Če pogovor nanese se že pogovarjam in razlagam stališča, da si pač izmenjaš misli, ne pa da bi se branila .