Hm... sem še enkrat razmišljala o temle. Ponosna sem v bistvu bolj na tiste zadeve, ki so me stale dosti truda, da sem do njih prišla kot tiste, ki jih z lahkoto dosežem. Tiste, ki so bolj blizu meni v osnovi, za tiste sem nekako bolj hvaležna, ponosna sem pa na kakšne meni čist nepodobne zadeve . Včasih sem bila zelo neučakana, hotela sem vse takoj, drugače sem se nanervirala še pa še. Evo, ponosna sem najbolj do zdaj na to, da sem postala potrpežljiva . Naslednja zadeva na kateri delam zdaj, pa mi kar gre kar dobro je, da sprejemam ljudi in njihova slovesa in dogodke in konec določenih zadev. Ko je čas slovesa, sem hvaležna za navzočnost, izkušnje in z ljubeznijo izpustim človeka ali dejavnost iz življenja, sem se prej dostikrat na silo česa oklepala .