Pujsita

Ooooooooooooo, Pujsa šlampulja... a ceuuuuuuuuuuuuuuuuu teden Grozno, ne vem, kako se bova zmenila, ko si me pa tok razvadil . A se gre tle tut loh kej u limit?

V čem je bil pa problem z morjem? Nisi vedel, če bodo zate na morju dosti zakurili, ko si vajen vročine . Že vnaprej ti želim eno prekrasno soboto na morju, pa ne se it ladijce potapljat .

Cool Žaža, tale črna luknja golta svašta , upam, da komunala sproti prazni .

Zlata fish, Aakhut te tok malkrat prosi, tako da tole maš da poštimaš. Jaz pa kličem še na pomoč še Zlato Svinjo, da napne vse svoje moči in da vpišemo Zlomka v zgodovino še tam, kjer si on želi.

Tule pa ogenj ven seka.... , zakaj maš že vodo, ker jaz namreč jo imam tudi, nekako plavam po njem .

Sem včeraj razmišljala o enem vidiku odnosa mati - otrok, ki ga praktično lahko opazujem vsak dan v službi. Gre namreč za situacijo, ko se je sodelavka kot veliko drugih žensk ločila in po ločitvi ostala sama z otrokom. V njeni glavi gre za to, da je otrok smisel njenega življenja, da se mu namerava posvečati 100%, sodelujeta kar se tiče šole, kolesarita, rolata, gledata televizijo, nakupujeta. Skratka praktično skoraj vse razen spolnosti. Njej to pomeni čista ljubezen in predanost, pravo starševstvo. Tudi meni dostikrat reče, kako se ona žrtvuje in da je vložila vse v svojega otroka, da bi imela lep odnos in da mu omogoči lepo življenje. Jaz to zadevo vidim drugače. Se mi zdi kruto, da človek položi tako odgovornost na otroka, da ga hoče na vseh področjih maksimalno izžeti, izsiliti iz njega toliko pozornosti vsak dan, mu vzbujati slabe občutke, če je kdaj predolgo s prijatelji. Če gre kam s šolo za cel dan ali več, bog ne daj, da se ne oglasi. Deklica, ki bo enkrat žena tega fanta bo po mojem skasirala grenke lekcije, zna biti da se bo morda soočala z ljubosumjem, vprašanje če bo sploh kakšna dovolj dobra... Meni se zdi to skrajni egoizem, sklicevati se na ne vem kakšno ljubezen in v imenu nje nalimati otroka nase. Zdi se mi sebično in strahopetno tako ravnanje. Mogoče sem pa pristranska, ker sem bila enkrat v vezi z maminim sinčkom, ki je bil non stop na liniji, nobene pomembne odločitve ni bil sposoben sprejeti, brez da bi tudi ona pokimala. Kje pravzaprav je sploh meja?

Yessssssssssssssssssssss, humor 24 ur na dan .

Kadar drugim ne moremo odreči usluge, je to pogosto zaradi nerazrešenih čustev iz preteklosti, ko nam je nekdo odrekel pomoč. Ker na lastni koži doživimo bolečino človeka, ki ostane brez pomoči in opore, ne moremo prenesti, da bi zavrnili druge. Če smo kdaj bili zapuščeni, ne moremo prenesti, da bi zavrnili druge. Da bi spremenili ta miselni vzorec, moramo pozdraviti nerazrešeno bolečino iz preteklosti. Dokler je ne pozdravimo, ne moremo z lahkim srcem prositi za pomoč ali odreči usluge, ker se bojimo, da nas ne bi kdo prizadel, ali mi prizadeli koga. John Gray

Uf lep tekst... Z ogromno trditvami se strinjam. Da se lahko zgodi, da svojega partnerja sploh ne poznamo in da to zadevo zablokira naš strah, ker si ne upamo biti mi, naše bistvo, ki je najranljivejše blokiramo s ščitom, kar onemogoča zbližanje. Ko zmoreš nekoga ljubiti brez preračunavanja in biti to kar si, se razdajati tako kot čutiš, brez da kalkuliraš kaj dobiš v zameno in česa ne, takrat postaneš čisto drug človek, ogromno breme pade z nas in zaživimo dosti bolj zadovoljno. Kdor se brezpogojno razdaja v smislu da podarja sebi in drugim tisto kar čuti, tisti profitira, tisti živi življenje in tisti je srečen, ne pa oseba, ki iz strahu pred prizadetostjo ali kakršnimkoli drugim razlogom ne upa izraziti svojih čustev sebi in drugim, oseba ki manj da, ostaja zagrenjena, neprestano na preži, kaj dobi in kaj da... Da iz enega takšnega para postaneta 2 osebi, ki se obe razdajata brez preračunljivosti je zagotovo pomembna vzpodbuda prejemati partnerjevo ljubezen v polni meri, brez zahtev, vendar je to lahko samo vzpodbuda, da se tudi drug partner lahko začne predvsem za svoje dobro tako razdajati, mora pa razčistiti kaj v njem mu to onemogoča in preseči ta vzorec, ki ga blokira. Zelo zelo lep in moder tekst Tomaž .

Morgen, pa to je pravi luksuz, že navsezgodaj . Včeraj sem naredila vse kar sem se namenila, še celo vaje za hrbtenico :o|o: , kar sem en čas zanemarjala, brala knjigco, skratka zadovoljna. En navihan dan vsem , tebi Zlomkec pa za prvo pomoč par jutranjih svinjskih

Hm, Mushi, zanimivo razmišljanje, priznam, dolga leta tudi moje lastno. Zdaj sem pa nekako na spoznanju, da je dosti bolj zanimivo živeti z nekom, ki je drugačen, ki počne druge stvari, kot jih jaz, ki se zadev drugače loti, prideš poceni do zabave, pestrosti in drugačnega pogleda na življenje. Sem prilezla do situacije, ko sem sposobna sprejeti in ljubiti človeka takšnega kot je (edino od monogamije ne odstopim, to mi pa nekak ni za telesne tekočine nekritilčno po svetu prenašat), vse ostalo je stvar dogovora. Odvisno je od naravnanosti vse, koliko si pripravljen kaj novega poskusiti, ali si bolj tip človeka, ki živi po tirnicah - ne mislim nič slabega s tem. Če različnost jemlješ kot priložnost novih spoznanj, drugačnega pristopa ali kot zabavo, lahko ravno na ta način dosti pridobiš. pa tudi mislim da tudi ta zadeva ogranja ogenj ljubezni, ker je vseskozi akcija, ni monotonosti , meni je najina različnost všeč.

Popestrila dogajanje okoli firme, na pavzo šal 3m Pujsa s krilom do tal, kaj takega se res ne vidi vsak dan, poln učk blo gor nalimanih, se mi je tok hecno zdelo, en je npr. glih hotu avto odklent, pa vidi eno velko Pujso z dolgim krilom in kar obstal . Treba mal za estetiko okol samih stavb poskrbet

Oho Vanja, cool, Vanja, kužek, mir, lepa narava, sprostitev in energija . za sneg pa žal nimam pojma .

Če se ti ne bi zlomil kozarec, bi si pa mogoče stara mama kaj zlomila . To je tako kot napol prazen in napol poln kozarec

Zagotovo so kljub bolečinam lepi trenutki, ampak definitivno so prijetnejši občutki ko gre not, kot takrat ko gre ven .

Daaaaaaaaaaaaaan. super, res je ja, kar vse laufa Uf punce, dobre motorje jahate .

Vse je super fajn, tegale sem pa še posebej vesela .

Boksar si je še za časa življenja želel urediti nagrobni spomenik. Izdelovalcu je naročil, naj napiše: Štejte do kolikor hočete, jaz ne vstanem več.

OPAZOVANJE VENERE DANES Tule je en link za vse tiste, ki bodo danes opazovali Venero

Ja, me prav zanima, kakšen porod si lahko človek pripravi z vsem vedenjem o duhovnosti , zagotovo ga doživljaš na čisto drugačen način, z manj ali nič strahu, z manj bolečinami, zna bit res nekaj lepega ja .

Ha, tale odnos do denarja ja. Hecno vse skupaj. Sem ravno včeraj razmišljala o svojem odnosu do njega. So bili momenti, ko sva imela v hladilniku samo mleko in kruh, pa ostali stroški so bili. Dolgov full, skratka manj prijetno obdobje. Navadila sem se full varčevati, paziti kam kak tolar dam. Bila sem ekstremno varčna, na sebi še posebej. Potem je pa oktobra mož zbolel, med drugim me je prešinila misel, ki sem jo seveda takoj nadomestila z drugo, kaj če bo slučajno na dializi.... Od tam naprej, sem odnos popolnoma zamenjala. Je pomembno biti varčen ja, smao tudi privoščiti si kakšen lep trenutek. Kaj mi če kupček privarčevanega denarja, pa polno zamujenih lepih trenutkov, ki se jih ne da nikoli poplačati? Z veseljem si kupim, kar potrebujem, pa mogoče kakšno nenujno malenkost (nekaj novega), pa seveda v okviru možnosti privoščim kaj lepega tudi ostalim, ki jih imam rada. Npr. moževa stara mama si želi iti na Triglav pri 77ih. Letos se še dobro počuti, pravzaprav odlično. Prejšnja jaz bi rekla, da je to fuuuuuuuul prenaporno, da nisem pripravljena. Danes pravim, da seveda gremo. želje so za izpolniti si, ne jih za prelagat.

Pozdravljen Aspirant, tole se mi je takoj zdelo, po prvem tvojem postu. nekako si mi dal vtis, da te je ezoterika pritegnila in da si tak tip človeka, ki si želiš te zadeve majčkeno popredalčkati, sistematično obdelati, kot si rekel, dobiti big picture. Ne vem, kako ostali ravnajo, ampak jaz konkretno nimam takšne želje kot ti. V življenju sem prišla v situacijo, ko z mojo logiko ni šlo več naprej, ko sem bila žalostna, nesrečna, življenje se mi je zdelo težko, spraševala sem se zakaj jaz.... In tak stil mojega življenja mi ni bil všeč. Želja mi je bila, da bi si nekako pomagala, da bi se mi vsak dan posebej zdel lep in vreden preživeti, da bi si znala postreči z lepimi trenutki, hkrati pa zbrati voljo, pogum in samozavest za vse priezkušnje, ki jih prinaša življanje in uživati tudi v njih. Odgovorov zase nisem zaenkrat iskala še v nobeni tehniki, elan in pozitivno energijo mi dajo knjige, ki opisujejo pozitiven odziv na situacije, pa tudi tale forum, kjer je večina odraslih, pa nekaj tudi mlajših, nič ne rečem. Vsi se pa itak učimo. Želim ti povedati, da sva si midva npr. čisto drugače zastavila tole zadevo, kakor nama pač paše, kdove, mogoče bo tudi mene kdaj zamikalo mpopredalčkati tele informacije bolj sistematično (načeloma imam tak pristop do informacij), ampak ta moment me enostavno ne pritegne tak način. lepše se mi zdi uživati v drobcih in mi to ta moment tudi zadostuje. Sem pa sigurna da dosti forumovcov pozna kakšno tehniko, pa tudi uporabljajo, tako da zagotovo kakšen odgovor še sledi. Je pa tule en krasen kotiček prijetne energije, dobrodošel .

Je bilo tule kaj konkretnega v mislih . Jaz se trudim živeti brez kakšnih predsodkov , bolj v smislu, da ne določim nekoga, da je tak in tak, da se nikoli ne bo spremenil. Prvič sploh nisem pristojna za postavljat zahteve nekomu, naj karkoli spremeni (za to ima pristojnosti samo vsak sam zase), po drugi strani pa vsi zorimo, vsak na svoj način, vsak na svojem področju. se mi zdi precej primerljivo s šolo. Nekdo je bolj matematik, nekdo slavist, jezikoslovec,... Tako ima nekdo bolj pošlihtan odnos sam s seboj, nekdo s partnerjem, nekdo do življenja... Vsi zorimo, samo v različnih razredih smo in obvladamo različna področja .

haaaaaaaa, res je...in taki samo v duhovnem iščejo priznavanje! okolice, si s tem kupujejo družbo tut Tudi, ja. Ampak to je samo ena od oblik zorenja... nekateri tako to dojamejo, pa skušajo živeti na ta način, pa morda nekje na neki točki naprej ugotovijo, da to ni to in pridejo do novih spoznanj in ravnanj. Krasno je seveda, če lahko greš po bližnjici mimo tega .

Cela knjiga opisuje v bistvu nosečnost. In sicer si je duša, ki se je pripravila na ponovno utelešenje za svoja medija izbrala 2 drugi duši in ju prosila, naj opišeta, kakšne občutke ima duša ob spajanju s fetusom. Spočetje se pred dejanskim spočetjem se zgodi v univerzumu 3 mesece prej . Potem pa se duša iz tistega dela univerzuma, kjer se pač pripravlja na novo rojstvo počasi pripravlja na novo utelešanje. Sprva se bolj poredko združi s fetusom in najprej so občutki manj prijetni, kajti privaja se na nove okoliščine, zapušča univerzum, kjer je preživela zadnje obdobje, zamenja okolje, ki ji je še tuje. Baje vidi vedno neko vijolično svetlobo okoli mamice. Sprva ni bistveno navezana na mamo. Gre v bistvu za prilagoditev utelešujoče se duše za novo življenje. Pozablja vse te že doživete odnose s temi dušami, pripravlja se na novo izkušnjo. Poskuša vzpostaviti stik s starši, odvisno pa od njihove dojemljivosti. Vsaj preko sanj poskuša kaj sporočiti. tale duša npr. je prek sanj sporočila, kakšno ime si želi za to življenje. Pravi tudi, da novorojenček ni nedolžno in naivno bitje in da je že res, da rabi dosti topline, ljubezni in dotikov, ampak da jih ni treba poneumljati s smešno komunikacijo. Ne gre tudi kake algebre dojenčku razlagati, ampak pač primerno komunicirati z njim. Fajn knjigica .