Pujsita

Tudi meni se zdi, da je posploševanje velika napaka in da s tem izgubimo detajlčke, ki bi jih lahko užili, po drugi strani se pa dela preveč krivic - prehitro nekoga obtožimo česarkoli. Jaz si dostikrat prav zavestno ne dovolim vnaprej nekoga določiti, da bo določeno zadevo naredil in si rečem, da moram dati vsakemu možnost, da po svoje odreagira in da nimam pravice dejanj enih ljudi pripisati drugim.

Denarček ja, ena kočljivih tem. Če ga je na pretek, sploh ne vidim problema, čim pa težko shajaš s plačo in z odrekanjem čez mesec, se pa zna zaštrikat zadeva. Midva imava načeloma ločen denar in tudi razdeljene stroške (glede na dohodke obeh). Če mu za kakšno zadevo zmanjka, priskočim jaz na pomoč, ker imam pač malo boljšo plačo in mi ni problem, samo jaz sem taka, da če mi v določenem obdobju kakšne zadeve ne znese kupit, si je raje ne privoščim, kot da bi imela slab občutek.

Se pravi, da s teboj sva pa obedve kompatibilni?

Saj mogoče bi se tud pr kakšni lesni vonjavi ujele, sam nisem taka strokovnjakinja kot ti na tem področju.... Sandalovina - a to je vonj novih ali ponošenih sandalc ?

Moj najljubši vonj je vanilija, pa je lahko parfum, puding ali pa čaj, ali pa kar razpršilec. Včeraj so mi dišale hruške, ki jih mama v "šporgetu" na drva suši, da bodo suhe hruške, pa sveže pečen kruh, pa pecilni prašek, pa kakšen fajn sadni mehčalec, pa zjutraj vonj po čistem, spočitem Notranjskem zraku...

Kakšne zanimive ideje... Ampak meni tako spedenano stanovanje daje občutek laboratorija in če je vse novo, brez napakic in tipi topi opremljeno se nekak ne počutim fajn. Mi stanujemo v mansardnem stanovanju v hiši, pa imamo večina pohištva že prastarega, pa še una stara trodelna okna,.... pa se prov fajn počutim.

Šviga švaga čez dva praga, metla, kaj je to?

Spiderska suckerica?

Kaj pa če sem jaz?

Saj tudi jaz nisem tega jemala kot ven metanje, veš, sem pa sigurna, da mene ,komercialistko, ne nadlegujejo z vprašanji, kaj bo v roku 5 let,...... In tudi jaz osebno te npr. ne bi šla s temi zadevami nadlegovat, razen, če bi bila res skoraj najboljša prijateljica tudi v živo ali če bi ti zadevo plačala. Sem pa na splošno tak tip, da takih zadev ne sprašujem, ker nočem biti nekako vpeljana v določene (nemoje) misli in si z njimi zares priklicati prihodnosti. Ti pa zares verjamem, da si dosti bolj kot povprečen človek nadlegovana s temi zadevami (verjetno praktično na vsakem koraku) in na to zadevo nisem pomislila. No pa sva se znašli na neki skupni točki

Uau Marsa, hvala za tvojo izčrpno razlago. ja seveda si človek, ki se razdaja - vsaj tako je videti po tvojih postih, pa tudi verjamem, da te nadlegujejo, ker pač določene zadeve zelo dobro obvladaš... Jaz sem v bistvu bolj želela povedati to, da jaz na take ljudi gledam kot na ljudi, ki imajo hude težave in ne znajo ali v tistem momentu ne morejo ven. Če jim lahko pomagam jim in ne gledam z jezo nanje, ampak jim privoščim, da se postavijo na noge in si polepšajo življenje - ker tega itak noben namesto njih ne more narest. Jaz pomagam takrat ko imam kaj dat in ko sem tudi jaz za to, sicer se pa verjetno podzavestno izognem takšnim situacijam (mene ziher tako neposredno ne nadlegujejo s tem kot tebe, ker opravljam drug poklic). Sicer sem pa tudi jaz konkretno v svojem primeru prišla v situacije, ko mi ni zneslo z mojo običajno življenjsko filozofijo, ko sem se tudi jaz nekako znašla na območju pobiranja in sem začela prebirati zadeve, ki so me korenito preoblikovale, ko sem postala močnejša in sem videla, da imam tudi jaz kaj za urediti v sebi. Verjetno si mislila, da tole leti bolj na to, da se premalo razdajamo, pa v bistvu ne, po želji in po zmožnostih vsakega posameznika, jaz pa kljub napornosti in res veliki teži vidim dobro v teh ljudeh in upam, da bodo našli moč in se enkrat zares postavili na svoje noge in z nasmehom gledali v življenje.

Jaz v bistvu že celo življenje živim v skladu s svojimi prepričanji in željami, ne glede na posledice in ne z namenom vzbujati pozornost ali šokirati, živim življenje, kot ga želim živeti jaz, saj je moje. Nobene izkušnje ne bi zamenjala, če bi imela možnost ali se ji izognila, prav vse sem rabila, da sem danes kakršna sem. Vedno imam v glavi to, da ne bi rada nikoli ničesar obžalovala, oz. se sekirala, da česa nisem naredila tako kot sem želela jaz....

Ja, samo moraš v sebi določene stvari pospraviti, ker drugače to preneseš v naslednjo zvezo. Jaz sem problem odkrila v sebi, ga uredila in zdaj v isti vezi ne morim več.

Ja, seveda, lahko tako gleda človek na te stvari takole, ko je dobro razpoložen, ko pa pridejo krizice, si pa vsak pomaga kakor ugotovi, da je zanj najbolje.

Jaz sem pa spet zjutraj videla utrinek, se bom počasi prekrstila v Srečko....

Jaz imam pa malo drugačen pogled na vse te zadeve. Jaz to gledam kot na neke vrste krvodajalstvo, nekdo potrebuje kri, pa mu jo odstopi tisti, ki je zmožen, tisti, ki jo lahko pogreša brez škode za svoje zdravje in si seveda tega želi. Jaz tudi "luzerje" gledam kot ljudi, ki so pač zaradi poteka življenja do takrat prišli v situacijo, ko si ne znajo ali ne zmorejo pomagati. So pač prešibki in nemočni pričarati si lepo življenje. Zagotovo si pa kot vsi mi želijo živeti polno, zadovoljno in srečno, a enostavno niso ali še niso v situaciji, ko gre pot navzgor. Meni najljubša oseba se je pojavila v življenje. Kar nekaj lastnosti me privlači že od nekdaj na njem in jih občudujem, je pa imel eno daljše obdobje, ko so se zgrmadile težke razmere iz otroštva, kronična bolezen in težave še na vseh ostalih področjih, tako da kljub temu, da je sicer močna osebnost daljše obdobje ni našel poti ven in si ni zmogel pomagati. Jaz sem vztrajala ob njem in mu pomagala na vse mogoče načine - najbrž sem potrošila dosti energije, ampak ob tem sem tudi jaz dobila čudovito darilo - nehala sem rasti v višino, pa začela zoreti.....Poleg tega se je pa zdaj zares aktivirala tudi Zlata ribica in mu poklonila voljo do življenja in življenje postaja še lepše. Zakaj bi se odpovedala eni čudoviti osebnosti, ker je bila v trenutku, ko sva se spoznala v vseh pogledih na tleh? Verjetno ne bi tega počela z vsakim - se čisto vsakemu razdajala, ker verjetno ne bi zmogla, ampak poskušam razumeti, da vsi niso celo življenje 100% močni in na momente pač pridejo krize.

Tudi mene ne, naj vsak počne, kar mu ugaja, dokler je to prav vsem vpletenim. Jaz sama pa nosim stara kopita....

Valjanje je v redu, ja, pod mizo - to mi pa še ni padlo na pamet.... . Pa ti resnici misliš, da je to tako enostavno, da si enih par pravil o konstrukciji človeka zapomniš, pa spoznaš neko novo osebo, si jo ogledaš in poznaš značaj? Jaz mislim, da to glih tko ne gre no.... Sej bi tud človek mislil, da je Bobnar en strupek, pa ni, ampak je samo inteligentno ciničen in duhovit - na momente.

Odvisno kakšno željo imaš, če si nekaj še tako teoretično neizvedljivo želiš in delaš na tem, se ti prej ali slej uresniči

Joj na prvem tiru... Ja dragi Mick, jaz z ljubljenjem povezujem globoka čustva, ki sem jih zmožna imeti samo do moškega in tam lahko marsikaj, brez problema - če se ljubiš, si marsičesa želiš. Prijateljicam pa sem tudi v marsičem na razpolago in za marsikaj v pomoč, ampak pri teh zadevah se pa ustavi. Nikoli me ni nič takšnega mikalo, niti ne še kakšen moški zraven, mi je z možem v redu in če so čustva in domišljija, ne rabim takšnih popestritev.

naenkrat

El Nino, wlcome v naših krajih. Če boš kakšno svinjico na sirkovi leteči metli videl sem to jaz....

Tale tvoj kuža je pa prava faca, še ni dolgo pri vas, pa se takole obnaša . Očitno ima nekaj magičnega v sebi in vas je začaral in prav je tako. Jaz si brez moje volnice sploh ne predstavljam več življenja.

Ponosna sem na to, da nikoli ne obupam in če se nekam namenim do tja tudi pridem.

Jaz se moram pa Zlati ribici zahvaliti, da mi je brez da ji tule napišem po 6 letih izpolnila mojo zelo zelo veliko željo. Je trajalo ja, ampak sem ji pa zares iz srca hvaležna.