Ja, v precej z delom obremenjenem življenju - kamor sem pač sama dovolila zajadrati, sem prišla v položaj, ko sem bila maćehovska sama s seboj. Nič nisem več počela zaradi sebe. Spoznala sem, da je življenje moje in moja naloga, da se osrečujem in da je to moja glavna naloga, vse ostalo je sekundarno. Ponovno sem odkrivala, kaj vse me veseli, najraje berem, poslušam CDje, sprehajam mojo simpatično vrečo bolh, ležim na travi in gledam v nebo, delam goblen, pletem, pišem pravljice, prebiram vse o Italiji,... Tega je malo morje. Ker sem načeloma boj plansko bitje, sem si tudi prosti čas planirala, kar me je začelo dušiti, tako zdaj počnem kar me veseli, ko me veseli. Za risanje me zaenkrat še ni zgrabilo, ker še vedno rišem po prvošolsko, mogoče me pa kdaj bo. Jaz sem bolj računala s tem, da mi bo kdo napial, s čim vse se da ukvarjati na temo pozitivno razmišljanje - mislila sem na literaturo in mogoče kakšne dejavnosti, drugače pa mi je kristalno jasno, da se je treba osrečevati na vsakem koraku. Smo se pa malo pohecali in besedno poigrali, tudi cool...