Sprenger&Kramer

V Judeji pa je bil prerok Habakuk. Skuhal je podmet, nadrobil kruha v lonec tre odšel na polje, da ga odnese žanjcem. (Danijel 14:33)

Oglašava se mimogrede iz bavarske hoste, kjer sva zasačila coprnice kopulirajoče z inkubi, da izrečeva anatemo nad drzniki, ki ne najdejo ponižnosti, ki se spodobi pred presvitlim Torquemado! V antičnih časih so zlodeji kopulirali z drugim spolom zoper njih volje, kot nam pokažeta Nider v delu Fornicarius in Tomaž Brabantski v svojih spisih, danes pa hotnice same privabljajo demone!

Zaznala sva napad peklenskih drznikov na sveto eklezijo. Anatema na vas, ki v križu ne prepoznate odrešitve. Ženice, ki ne hodijo k maši, so pogubljene. Samo še osebni stik s plamenico očiščenja lahko odreši ta cvetober herezije, ki pustoši po vašem forumu. Amen. Težko je odrešiti tistega, ki je šel brez sedenja na klopi na oni svet. Njegov posterior se cvre v žveplenih izparinah. Vse, kar lahko naredimo je, da izkopljemo ostanke in jih zalučamo na lomačo, kot smo storili z učiteljem Jana Husa.

Tudi midva še vedno čakava junaškega heretika ali coprnico, ki bo zdržala v zubeljcih dlje kot je potrebno, da mošnjo z blagoslovljeno soljo na Cvetno nedeljo prestaviva iz enega žepa v drugega.

Slepa kura je našla zrno, hvaljen bodi Gospod! Končno tudi femina sine ratione uvidi, da je to hudičevo delo. Primus je bil heretik. Dobri škof Hren bi ga lahko odrešil, pa so vmes posegli kosmati kremplji zlodejevi in nabožne bukve so pričeli drukati v tlačanski vulgarni lingvi. Penitentiam agite!

Penitentiam agite! Mundus senescit, vi pa še kar v zablodi! In veritas circulus est circulus vitiosus. Pomnite: extra ecclesia nulla salus x!x

Penitentiam agite! Kdo se nam pridruži v povorki flagelantov, ki žebrajo: mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa? Prišel je čas, ko Antikrist pustoši po tem ploščatem svetu. O quam salubre, quam iucundum et suave est sedere in solitudine et tacere et loqui cum Deo!

Načeloma vas imava vse rada, dnevnim litanijam pa dodajava priprošnjo Najvišjemu, naj vendar že spregledate in krenete po poti od križa. S hereziarhi, ki se tu pojavljajo, pa v njihovo dobro ne bo nobenega usmiljenja. Kako je Sveti Hilarij ugnal krivoverca Arija iz Aleksandrije? Seveda, priklical je rdeči veter ali erysipelas, kot temu reko učenjaki, neuki kmetje pa temu včasih rečejo ogenj Svetega Antona - silno diarejo, ki iz droba navzven uniči heretikovo korpularnost. Extra ecclesia nulla salus!

Zmot je povsod polno, tudi v svetu razprav o Nezmotljivem, zato pa so bili sklicani koncili od Nikejskega do I. Vatikanskega, da je naš nezmotljivi upravitelj zemeljske oble dorekel, kaj je res in kaj ni. Tako smo odstranili mnogo hereziarhov, ki so se hoteli razbohotiti na deblu žlahtne zeli univerzalne eklezije: le pomnite herezije Arija, Manija, Nestorja, Pelagija, Jana Husa in drugih, da ne zapadete pod njih kvarni vpliv.

No pa sva se obilno okrepčala s šunko in hrenom, da ne omenjava pirhov in še kakšnega priboljška, ki je rezerviran samo za najvišji stan v škrlatnem. Vsem vernikom želiva vesele in blagoslovljene praznike, vsem nevernikom pa zagotavljava, da, ko se poleže ta obrok, bo najina delovna vnema po Vstajenju še posebno vnetljiva. Gospod je vstal od mrtvih, mi, pobožni sledilci, pa se v svoji skromnosti zadovoljimo z vstajenjem iz divana v jedilnici kurije.

Kaj naj porečemo o življenju golemov, ki jih judovski kabalisti s svojimi temnimi praksami oživijo iz kupa gline? Mar je to življenje? Kako lahko tak stvor sploh razume Pismo in pristopi univerzalni ekleziji ter okusi pravo življenje? Samo ogenj lahko očisti in reši ta svet. Amen.

Tudi v tej temi je čutit zlodejev zadah, ki priča o tem, kot se strinjam s presviltim Torquemado, da, kot poroča že Pavel Diakon, so se slovanski brezbožniki trdovratno upirali najsvetejšemu nauku. Naj vse takšne zablodele duše iščejo navdiha pri karantanskem knezu Borutu, ki se je sam odločil v trenutku jasnega vpogleda za pravo vero, kot nam opisuje Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Heretikom pa zdaj, ko končno je posijalo sonce, da dračje je že suho, obeta se grmada.

Res naju ne bo, ker se bova mudila na predstavitvi inovatorjev inkvizicijciskih implementov v domači Cologni. Bi bilo pa smotrno poslati kakšnega ogleduha, da se stvar ne bo razvila v nekakšno orgiastično pečanje z Nečistim.

Pretirano, skoraj vsakodnevno, splakovanje telesa z vodo je res navada mameluških nevernikov. Ob rekonkvisti Kordobe smo morali podreti 300 kopališč, ki so jih bili zgradili ti obsedenci z nevredno tekočino. Sama sedvakrat letno natreva s praškom iz strtih gonad kita glavača, kar je ravno dovolj da ne prežene drobne prebivalce dlačja, ki jim pristni pauperes sacerdos poreko božji biseri.

Še pred Američani so je na Luno hodila enklava coprnic na svojih metlah, kot so nama in patru Bonagrazii priznale na torturi.

Hvaležno opažam, da se stanje v Španiji popravlja. Bržkone bo to zasluga brata Torquemade in škorenjcev, ki so prejeli ime po vaši deželi. Sanacija duš bo uspela, saj smo bili prepričani, da je kordobski kalifat pustil kužno sled, ki jo lahko izbriše le ogenj mnogih grmad. Zdaj pa brž nabrusiti ostroge pa iz Cologne v Laibach in okolico, da se prične proces proti zlodejevim podanikom, ki tancajo žito bogaboječih tlačanov kranjskih.

http://www.chameleon-project.org/assets/bearcloud_designs/devil_mower.jpg Da doktorji teologije razjasnijo, kaj se v temnih nočeh godi v teh brezbožnih časih. Honorij Avgustodunski nas opozarja, na kakšne grozotne zverine lahko popotnik naleti: Obstajajo kenokroki oslovskega telesa, kozorogovih rogov, levjih prsi in glave, konjskih nog, vendar s parklji kot pri volu, z gobcem, ki sega skoraj do ušes, z malone človeškim glasom in eno samo trdo kostjo namesto zob. Poleg tega pa lahko srečate tudi mantikoro človeškega obraza, s tremi vrstami zob, levjim trupom, škorpijonovim repom, z zelenimi očmi, sicer pa krvave barve in z glasom, ki je podoben sikanju kač, lačna pa je človeškega mesa. Omnis mundi creatura quasi liber et pictura.

Eksorcizem je prava zadeva. Nasploh pa se je modro izogibati črnih mačk in petelinov.

Kolegi ranocelniki iz medicinske stroke so mi dovolili, da v splošno dobro z vami podelim nekaj blagodejnih substanc, katerih uživanje je lek za mnogotere nevšečnosti: - posušeni gad in lisičja pljuča zoper dihalne težave - olje iz mravelj ali iz volkov - surovo maslo, ki mora biti narejeno v mesecu maju - človeški urin in placenta - surova svila, pajkova mreža in morske gobe - slina človeka, ki se posti - odvržene kačje kože ter drevesne uši - postržki iz lobanje, zlasti lobanje kriminalca kaznovanega s smrtjo Vsako od naštetih alinej se lahko jemlje vsakodnevno za nedoločen čas, kar podaljša nam življenje ter požene sok po životu.

Šušlja se, da se je te dni v Šleziji skotilo tele z dvema glavama, črni petelin pa je zakikirikal v Mesec. Spokorite se! Kajti Antikristov prihod je napočil. Tu autem Domine misrere nobis!

Vprašanje, ki mi nocoj ni dalo spati: Mar je šel Gerard Segalelli predaleč, ko je hotel reči Penitentiam agite, appropinquabit enim regnum coelorum? Mar je hotel le posnemati apostole ali pa je nameraval ustanoviti klateško bando potepuhov, ki ne spoštujejo zakramentov in avtoritete duhovnikov? Smeha nič. Janez Krizostom uči, da se Jesuz Kristus ni nikdar smejal!

Še dodatek. Z apostolsko gotovostjo lahko suvereno razglasimo anatemo na jogo smeha - Jorge iz Burgosa nas uči: smeh je šibkost, pokvarjenost, plehkost našega mesa. Je kratkočasje kmeta, svoboda pijanca, sprofaniran misterij za prostake in sproščanje telesnih sokov. Nikjer v Pismu ni zapisano, da se je Gospod smejal!

Janez Od Križa je precej nazoren in ekspliciten v svojem delu. Saj poznate sestavek, ki se začne: O, zlo, slabše od vseh pregreh, zlobna ženska, pa naj bo revna ali bogata...Spomnimo se, koliko Grkov je bilo pomorjenih v Troji zavoljo ene Helene, kako je Judeja trpela Jezabelino zlobo, njena hči Atalia pa je pomorila lastne sinove, da bi lahko sama vladala; Rim je utrpel bratomorne vojne zavoljo Kleopatre. Seveda je potrebno upoštevati tudi pripominek brata Ubertina. Naj vas spomnim na primer Pelagije, Pelagia meretrix. Bila je posvetna ženska, živeča od nečistovanja v Antiohiji, dokler je nekega dne ni srečal sveti škof Nonnus in ji v solzah jel pripovedovati, da on sam nikdar ni poskušal ugajati Bogu s takšnim zanosom, s kakršnim je ona nečistovala in lišpala svoje nečimrno obličje. Tako je Pelagija doživela spreobrnjenje (Hvaljen bodi Gospod), se preoblečena v moškega napotila romajoč v Jeruzalem, kjer je prepostanek življenja prebila ob mortifikaciji lastnega mesa na griču, kjer je sam Gospod podal ljudtsvu beatitude. Tako je dosegla svetost in svoje mesto komemoracije v rimski martirologiji.

Sveti Bernard pravi: Njih obraz je kot žgoča burja, njih glas sikanje kač. Njih srca so mreže nepojmljive mržnje in roke so skrivenčeni kremplji, ki grabijo po nemočnih žrtvah. Vsa coprnija izhaja iz mesenega poželenja, ki pri ženskah ni potešljivo ne obvladljivo. O treh rečeh, ki niso nikoli zadovoljene nam pove Knjiga Pregovorov, četrta pa je ustje maternice. Zavoljo zadovoljitve le te, se pečajo s samim zlodejem. Sam Sveti Valerij pa nam zaupa lasten doživljaj, ko priča o videnju monstruma treh oblik: obličje žarečega leva, umazan vamp kozla, zadek pa podaljšan v strupeno želo škorpijona. Tako mu je bilo razodeto, da so potomke Eve lepe za oko, umazane na dotik in smrtonosne za njih lastnike.

Že večrat je bilo tlačanom in burkežem zabičano, naj molčijo v tihem spoštovanju ob globokoumnih pomenkih odličnikov eklezije. Izkustvo nas uči, da je njih nevedni jezik še kar opletal, dokler jim nismo tega zabičali ponovno. Tokrat s pravim bičem in to je pravi modus operandi v občevanju z neuko množico. Mundus senescit, metode bogoslužja pa ostajajo nespremenjene.