Iknee

NVK, sem šla skoz tole in lahko potrdim, da je to pot - najbrž edina, ki te res pripelje v Življenje. Nobeno zagotavljanje o moči nič ne pomaga - tu se sploh ne strinjam z Mayito, natikanje maske "močan sem" samo podaljšuje agonijo (sem preverila na sebi). Pot je ravno skozi občutenje in sprejetje vse svoje šibkosti, zmede in bolečine brez cinične distance (!!), je hudo (temna noč duše), ampak skozi to začutiš svojo dušo. In skozi to pride tudi občutek miru in nekakšne primarne sreče in ljubezni in tista prava moč (se mogoče sliš mal newagevsko pocukrano, ampak to je res to). Verjamem, da je vsa ta jeba lajfa temu namenjena in pravzaprav nimaš kam pobegnit - in nikogar za ubit - a boš ubil svojega najboljšega učitelja? Ko prideš skoz najhujše, ego sprejmeš (ker ga pač maš do konc lajfa - mojstrov brez ega pač ni na tem forumu, čeprav eni egoti mislijo, da niso egoti ) kot razvajenega in trmastega otroka, ki mu je treba postaviti meje in ga vzgojiti (ne gojiti, da ne bo pomote ), najprej pa ga je treba pozdraviti. Se pa strinjam z Mayito, da preveč razmišljaš in razglabljaš. Sploh če je zraven cinizem je to močna obramba pred občutenjem. To te sicer zavaruje pred občutenjem bolečine, tako kot analgetik ali droga, ti pa preprečuje da bi se pozdravil in zelo poglablja depro. Keč je ravno v občutenju in življenju tukaj in zdaj. Unis, najbrž si res na poti ranjenega zdravilca, ampak se ne strinjam z Mayitinim nasvetom, da se usmeri v pomoč drugim, za to je še prezgodaj, to bi samo škodovalo tebi in drugim. Človek mora najprej sam prehoditi svojo temno noč in si zaceliti vsaj najhujše rane, da lahko res pomaga drugim. Sicer pa, ko je čas, zdravilca že poiščejo tisti, ki ga rabijo, ne išče zdravilec svojih zdravljencev - v slednjem primeru z zdravilcem nekaj ne štima - pomeni, da hoče zdraviti druge namesto sebe, to pa nikomur ne koristi.

Makarovička je Umetnica. Taki si ne izberejo umetnosti, ampak si umetnost izbere njih. Rojenice in sojenice in kar je še podobnih bitij jim namečejo čudne stvari v zibko in pol morajo s tem živeti. Ena najbolj čudnih od teh stvari je sposobnost videti stvari v ene temne globine. Včasih je tako, kot da umetniki ne bi imeli čisto prave kože in jim grejo stvari veliko bolj do živega. Hkrati pa imajo osebnostno moč, ki je sorazmerna njihovemu daru. In vse to jih doleti, še preden dosežejo stanje umirjene modrosti. Poleg tega pa nimajo izbire in morajo ustvarjati (če ne, se jim totalno zmeša ali pa shirajo in umrejo). V šamanskih ljudstvih so imeli taki čudni tiči svoje posebno mesto (ponavadi so bili take ali drugačne sorte šamani, pripovedovalci zgodb, heyoke itn.), pri nas pa se morajo znajti kakor vejo in znajo in to zna biti od vraga težko. Zato so čudni, napadalni, sebični, samotarski, včasih tudi samouničevalni - skratka težki in nepriljudni za okolico, ki temu primerno seveda odreagira. Njihova umetnost pa je globoka in večna. Svetlana, hvala, ker si.

Mislim, da je največkrat (ne pa vedno!) tako, da tiči zajc v dveh grmih hkrati (kvantna fizika v vseh dimenzijah delcev, hehe - mal nakladam zdajle): kritizirani ga vsaj mal zares serje (in je fajn zanj in za druge, da je sposoben dojeti konstruktivno kritiko) tisti, ki ga kritizira, pa je zaradi svojih lastnih haklcev (projekcij) na to še posebej občutljiv in pogosto v kritiki doda kaj, kar v bistvu paše k njemu samemu. Al pa je stvar tako emocionalno nabita, da jo kritizirani že zaradi tega težko sprejme - ta čustveni naboj je kar zanesljiv znak, da gre za projekcijo. Konec koncev je pa ful, ampak res ful koristno prepoznati lastne projekcije - ko se jih znebiš, je tako, kot da bi vrgel skalo iz rukzaka . Zakaj torej ne bi izkoristil priložnosti, če te kdo opozori, da se tud sam lahko kaj naučiš iz lastnega kritiziranja drugih? Ja, mal neprijetno je pa res, ego se ne da kar tako

Samo še majhen komentarček (bistvo je itak najbolje prikazano v muviju - priporočljivo pogledat, res!): OGROMNA zdravilna moč za človeka samega in za druge ljudi je v tem, da si priznaš in dovoliš res začutiti svoje rane in zmedo in se resno nameniš pozdraviti, hkrati pa se odpoveš tako vlogi žrtve kot junaka (so ljudje, ki nosijo svoje rane in težave kot medalje na uniformi in to odvzame večino zdravilne moči). To se mi ključen korak na poti "ranjenega zdravilca".

Celo večnost sem se fajtala sama s sabo s tem pozitivno - negativno (tko kot pravi Agape - res ma point!), dokler se mi ni enkrat nekaj premaknilo, ful težko je opisat - nekako sem zakapirala, ampak ne v glavi, nekako s celim bitjem, da je tko, kot je POPOLNO- ne pozitivno al pa negativno. S tem, da sem imela takrat ful enih težav in nobenih rešitev na vidiku. Neverjeten občutek je bil ! Ampak sem kmal padla ven, kajpada . Od takrat se poskušam vračat v to stanje bitja, s pozitivnim mišljenjem se pa ne ubadam več. Podobno se mi je pred leti zgodilo s hujšanjem - leta in leta sem se mučila, ker sem hotla zgledat ko manekenka (bogpomagaj), in sem se silila z nekakšnimi pozitivnimi afirmacijami in dietami in kaj jaz vem s čim še, potem sem pa enga lepega dne zabrisala tehtnico in vse tiste diete z afirmacijami vred v kanto za smeti in od takrat nimam nobenih težav z nihanjem teže več (in sem podobna sebi, ne manekenki, hvalabogu )

Pri nas se pod pojmom šamanizem razume zelo veliko takih in drugačnih dejavnosti, ki so poljubno daleč od tega, kar izvajajo šamani pri ljudstvih, kjer je to neprekinjena tisočletna tradicija in del življenja skupnosti, ki vključuje tudi precej kompleksen postopek, kako nekdo postane šaman. Ta prvotni šamanizem ni to, kar se izvaja v Evropi pod tem imenom (pa ne sodim tega novodobnega "evropskega šamanizma" kot vsesplošno slabega, da ne bo nesporazuma!), ker je zelo tesno povezan s tisto čisto konkretno skupnostjo in naravnim okoljem tega ljudstva - to je NELOČLJIVO! Iz tega čisto preprosto izhaja, da kdor pri nas govori, da izvaja indijanske, sibirske (pravzaprav je samo tu šamanizem v ožjem in izvirnem pomenu te besede) ali afriške šamanske obrede pravzaprav bistva teh obredov sploh ne pozna - se pa seveda sliši in najbrž tudi prodaja bolje pod temi imeni. Posameznih šamanskih tehnik (šamanizem kot celota je pa nekaj drugega, kot že rečeno) se pa seveda da naučit, so pa (lahko) ful močne, v obe smeri, in gredo v hude globine. Te reči res niso hec! Tud pri najbolj talentiranih zdravilcih obvladovanje takega zdravljenja zahteva velik DELA NA SEBI in ČASA, mogoče še več kot pri drugih zdravilskih tehnikah. PREVIDNOST, ko si izbiraš te vrste zdravilca, je ful na mestu. Sicer pa, tut pri šamanskih ljudstvih je folk ful previden kar se šamanov tiče - daleč od tega, da bi bilo vse belo in šamani brez skušnjav in napak, velik ljudi v Evropi je tle ful naivnih, idealizirajo eksotične stvari in kujejo šamane v nebesa, v resnic ga pa tut dobri šamani včas serjejo tko k dobri dohtarji . Da bi ga njihovi šamani čimmanj srali, se v šamanskih ljudstvih ne izberejo sami, ampak se jim morajo zgodit določene duhovne preizkušnje, videnja, iniciacija, izkušen šaman in tud skupnost jih morajo izbrat. Pri nas teh "varovalk" za uporabo šamanskih tehnik ni (ker pač ni šamanizma kot celote), zato je previdnost res ful pomembna.

Uf, tale skromnost in spoštovanje sta mi res pa en haklc! Sebe in finte svojga ega je velikrat res težko videt! Zablefirat se da hitro, ampak da si res iskreno skromen in spoštljiv in je to "NO BIG DEAL" pomen pa kar precej dela na sebi v ta boleči šoli - vsakdanjih odnosih . Dobr si me pogruntal, alativera! Počutim se tako, kot bi lupila čebulo (uno ta pekočo, hehe) - no pa je šel še en ovoj. Hvala za pomoč, res imaš dobre uvide !

Še en recept za trpotčev sirup: iz listov (vseeno kateri trpotec) iztisneš sok (sesekljaš, dodaš malo vode in iztisneš skozi gazo ali v sokovniku), dodaš malo vode in dodaš med in sladkor (v enakih utežnih razmerjih) in počasi kuhaš na zmernem ognju dokler se ne zgosti. Ohladiš, precediš. Uporabljam tudi isto varianto kot za smrekove vršičke (že prej opisano), ta s sokom je hitrejša, z malo izkušenjami narediš dober sirup, varianta s soncem pa je precej počasnejša in kvaliteta sirupa bolj odvisna od okoliščin (sonce, temperature) ima pa to prednost, da se učinkovine ne kuhajo in se jih več ohrani. Res dobro deluje proti kašlju, bronhitisu, tudi za konje (resno - pri nas doma smo konju pozdravili bronhitis s trpotčevim sirupom). Listi trpotca pozdravijo (preizkušeno) tudi ognojek ob nohtu. List širokolistnega trpotca malo pomečkaš in vanj zaviješ prst, nato pa v povoj in pustiš vsaj čez noč.

To sem se že spraševala, res! Takoj ko sem oddala ta post, sem se zazdela sama sebi nekam sumljiva . Najbrž (ma kaj najbrž, kar gotovo) me še zmeraj matra tisti del mojega ega, ki hoče imeti svoj prav in svoj prostor in mu gre na živce, če mu drugi lezejo preko glave (sem se ugriznila v jezik, da ne bom spet rekla kakšne nespodobne besede, tokrat na s ). V bistvu je pa razburjanje res brez zveze - saj smreke v temle dežju enako dišijo, če si kdo misli tako ali drugače, in tud mene ni nič manj, če kdo misli, da je najpametnejši na svetu, sam moj ego se počuti ogroženega, hehe. Objemček, hvala za spodbudo za tole malo razsvetljence !

Tisti smeško na koncu "tupcev glupcev in luzerjev" je bil namenjen temu, da se spomnimo, da svojega ega ne gre jemati tako zelo zares. Vsi (brez izjeme, tudi na tem forumu !) v življenju delamo med drugim tudi neumnosti, se neumno obnašamo in pišemo stvari, ki bi jih čez par minut ali par let napisali drugače. Če znamo svoj ego (in ego drugih) tudi v takšnih situacijah sprejeti z nekaj humorja (toplega humorja, ne arogantnega posmehovanja, da se razumemo) postane življenje in odnosi veliko lažje, lepše in bolj človeško in tudi pogovori na forumu manj naostreni in pridigarski. V slehernem od nas je vse - od zmagovalca do luzerja, od genija do glupca - pri tem spoznanju se začne iskrenost. Če se bojimo in zavračamo te "manjvredne" plati sebe, si bomo natikali maske takih ali drugačnih superljudi. V bistvu pa so vse to le maske, ki se jim je včasih čisto dobro nasmejati. Zato - za te maske- sem uporabila za nekatere moteče "močne" izraze in na koncu dala smeška, saj človeku kot bitju itak ne moreš nalepiti nobene oznake, nobene sodbe, čisto vsi smo veliko veliko večji od kakršnihkoli sodb in oznak! To je bil namen mojega pisanja in zaradi sodb in maske supermodre ženske mi je bila Mayita tako zoprna. Joj, komunikacija! Ljudje se včas tako drugače razumemo.

Sm čist nova novcata na tem forumu in sem mal pregledovala teme. Pa mi je padlo v oči pisanje od Mayite. Česa tako ZOPRNEGA ne berem vsak dan, res! Pa ne gre tolk za vsebino - tu in tam bi se z njo lahko celo strinjala. Gre za njen način, ki me spominja na pridiganje iz prižnce. Povzdignjena nad vse ostale, arogantna v prepričanju, da ima ekskluziven dostop do vse modrosti tega sveta (za razliko od drugih), še kadar je prijazna, to naredi na nekakšen zoprn način - češ "poglejte me, kako sem sočutna in razumevajoča in duhovna!" Bljak! In,seveda, ona je prišla na ta svet, da bo učila in kao pomagala drugim, tudi kadar je nihče ne prosi za to. Govori proti krščanstvu, a je v svoji aroganci in grandiozni povzdignjenosti nad ves svet poosebljenje zoprnega cerkvenega pridigarja! Pridiga o samostojnosti, a je sama skrajno odvisna in nedorasla (to njeno je pubertetniško nakladanje, ki ga bo življenje pometlo ko prazno slamo, ko se bo zares osamosvojila od očeta - ženske, ki same skrbijo za svojo eksistenco in živijo real life govorijo čist drugač). Govori o iskrenosti, a ves čas nosi to grandiozno masko supermodre ženske, pod to masko pa se skriva prestrašena, zmedena deklica, lačna ljubezni in priznanja, ki nima pojma o groznem svetu, ki jo čaka tam zunaj. Zdaj sem jo najbrž sesula - ampak ne tiste deklice, ki je resnična ona, ampak njeno grandiozno arogantno masko, s katero nastopa in se z njo istoveti. Mayita - kdorkoli že si v resnici - tudi če si nesrečno, prestrašeno dekletce, ki hlepi po ljubezni - odloži že vendar to zoprno masko, saj ne bo nič groznega, če boš ČIST NAVADNA - tako kot smo tudi vsi ostali taki in drugačni tupci glupci in luzerji - in vseeno krasni ! To priznanje je bistvo iskrenosti - zoprno včas, a ne, ampak, jebiga takle je lajf. Jest tut včas mal pridigam, pol pa ugotovim, da pravzaprav klatm neumnosti. Tko kot zdele - bom šla rajš v dobri stari zenovski tradiciji pomivat po tleh, to je višja oblika duhovnosti, hehe.