Da sem clovek in da vztrajam pri tem. Da name okolica in ljudje okoli mene ne vplivajo odlocilno na moje misljenje, zivljenje, delovanje -npr. vsi druz.clani in sorodniki so 'verni', jaz ne -ko sem hodil se v sredno solo so vsi na vlaku kadili, jaz nisem -v okolisu katerem zivim je uzivanje alkohola prvi pogoj za normalnost...no , ocitno jaz nisem najbolj normalen Da upam 'stegniti gobec' pred komerkoli, kadarkoli....ni avtoritet... Da priznam (SEBI in drugim), da se kdaj pa kdaj tudi jaz zmotim ,da zame ne velja reklo "Ni vazno ce je prav, glavno da je pomoje" Da v vsaki stvari (govorim o objektih, ne subjektih) najdem se tako skrito, prikrito napako (ja, psihijatri bi verjetno rekli da ne vidim celote, da vidim samo delcke ), tako da...nisem ravno zazeljen kot obiskovalec v kaksnem avtosalonu in podobno ( zadnjic sem na avtomobilu za 22mil nasel toliko napak, da je prodajalec kar rdel Da nimam veliko predsodkov oz. da tiste ki jih 'imam'...da za njih vem , da so samo predsodki in jih jemljem z rezervo. Da... Jebela, skoraj bi pozabil. Da sem prvih 26 let 'smrdel' na kavcu pred knjigami, TV, racunalnikom...zadnje leto pa nic vec...zdaj pa sem v 'zivljenski formi'. Tako dober sem oz.tako sem napredoval, da se vcasih kar ustrasim sam sebe..kje je sploh meja (do Aten je se dosti casa, se imam cas )