Pravkar prisel z Boca. Na vznozju, kjer se zacne vzpenjati, me prehiti tip s specialko, pogleda nazaj, pa mi, tako posmehovalno rece :"A bos prisel na vrh ? " V miljon podobnih situacijah, bi se nasmehnil sam pri sebi in 'preslisal ' opazko...res me je tezko sprovocirati...se sam ne vem, zakaj danes nisem...vcasih je ocitno treba narediti kaj v nasprotju s samim sabo, kaj pa vem.... Kot v vrtcu, ko rece otrok otroku, saj ne upas. Se on odpelje mimo, jaz pa za njim.Goni tip kot zmesan, jaz skoz ene 5m za njim.Pulzmeter sem kar ugasnih, ker drugace bi tako uglusel do vrha (ko presezes najvisji pulz, ki si ga sam dolocil za maximalnega, zacne zadeva piskat). Trmasto vztrajam, ne popuscam (a si lahko po horoskopu tudi osel ? ne vem ce nisem... ) Isti tempo 10min, 20min, 30min, 40min...se ze bliza vrh, (komaj) mu uspem slediti. Potem pa si recem "Sad" (ne sad ili nikad, samo sad ) pa zafinisiram.Vidim skoraj nic, se mi kar temni pred ocmi.Mater je slo, se sebe sem presenetil. Pa jasno, pridem prvi gor. Ufff, je pasalo. Zdaj sem doma, sedim, pulz se pa kar divja.Pa srce bo ze zdrzalo, saj je malo kamna tudi vmes. Pa tak hudicev nasmesek imam na obrazu, upam da bo izginil do jutra. Pa dobro, da imam visok strop v sobi...ker drugace ne bi sel tak velik ego vanjo. Kako malo je vcasih treba, da nekoga osrecis, resnicno....