Pravkar sem prišel s pogreba sorodnika. Pri maši, sploh spredaj, okoli krste, polno joka, hlipanja, vzdihovanja, zadaj tihi pogovori, mrmljanje, kakšen zadušen kašelj tu pa tam. Potem...potem pa na cerkvenem koru zapoje ženski glas, mlada punca, sama, ne zbor, brez spremljave, brez vsega. Zapoje Ave Maria. Popolnoma vse utihne, prav nezemeljska tišina, samo njen glas. Če to ni prišlo tja, potem ne more nič.