sfinga

samo ,če ljubiš ...resnično živiš...

srečna sem , ker ljubim...

sreča je kot vonj cvetlice...nima razloga ...je -preprosto je ...ali pa je le ne opazimo... in le glava išče razloge ...srce nikoli ... srce le sprejema ...

ko sem končno sebi rekla ...imam se rada in zaslužim si ljubezen in to res tako občutila ...sem doživela besede ...imam te rad in jih sprejela v srce... sedaj jih znam tudi podariti iz srca in ne iz glave... in , ko nihče tega ne reče , ko simito želimo , tudi takrat nekje nekdomisli na nas , nas pogreša , nas želi , nas ceni ...je tu , nekje za nas... mogoče nič ne pomeni , mogoče pa vsaj malo ...da polepša dan rada vas imam ...lunatiki ...sončki moji...

mogoče je to predajanje sebe drugemu in sprejemanje drugega , kot sebe samega... mogoče je to magičen dotik Duše drugega človeka , kateremu sledi telo... mogoče je čudovit sončni vzhod ...ob katerem ti zastane dih ... mogoče je čarobna nit , ki povezuje vsa srca v Eno... mogoče je Pot ...po kateri se z zlitjem z ljubljeno osebo , dotaknemo Bistva... vse je mogoče v Ljubezni...

ko lahko osrečim druge , tudi sama občutim srečo... zato jo sedaj pošiljam vsem , ki ste tu...

iskrenost ljubljene osebe...

:2src:mogoče pa je bil Bog ....Boginja , ha ha ...in sedaj ??

razbijam svoje maske in se trudim biti le to , kar sem ...iskrena in naravna ...v vsem kar počnem ...včasih bolj ali manj uspešno ...in sprejemam bistvo v ljudeh ...ne glede na masko pod katero trenutno funkcionirajo ...

v odnosih je potrebno biti res iskren ..najprej v odnosu s samim seboj in če nam to uspe , potem tudi z drugimi nimamo težav ... res moramo pogledati vase ...kaj res želimo in česar ne ... in dovoliti si moramo da občutimo in da vse to izrazimo ... ja , usmiljenje ni ljubezen in take veze so obsojene na konec... odločati se je treba vedno s srcem in ne z glavo... če imaš nekoga res rad , ga ne moreš zavestno prizadeti... in , če imaš sebe rad in te prizadenejo drugi...potem se imej še rajši ...ne obsojaj drugih in ne sebe ...to se pač dogaja ...tudi take izkušnje nas učijo ... ljubezen je tudi oproščanje in usmiljenje s samim seboj in drugimi ...predvsem pa razumevanje ... vedno poslušaj le svoje srce...

ribica pomagaj prav vsem , ki te potrebujejo...

Artemida- definitivno...

ja, služba ves dan ...veliko dela - no , kmalu bo dopust , pa bo bolje...

tudi , kadar sem nesrečna , sem na nek način lahko tudi - srečna...

misli so kot oblaki na nebu ...take ali drugačne ... dovolimo vetru naj jih nosi , kot želi .... ko pa se osredotočimo na nebo , zagledamo svoje Bistvo...

zaupaj sebi , pa ti ne bo nikoli spodletelo...

meja je točno tam , kamor jo postaviš in nekatere so pač potrebne...a te, in se nikoli ne smeš s tem ,tudi omejevati

x:)samo to , kar v resnici sem...

Milost,....da sem našla sebe...

včasih se dotaknemo drug drugega , še preden se res fizično dotaknemo in to je res njlepše... čutimo energije drug drugega in tu je vedno tako , kot je ... nekaj nam ugaja, drugo ne... včasih sem zelo spontana , včasih pa zelo zadržana, odvisno , kaj občutim...

nase...

ja , TI sama vendar ...spoznanje sebe!!!