Skoči na vsebino

sin

Lunatik
  • Št. objav

    2.625
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    76

Vse kar je objavil/a sin

  1. Mislim da želodci niso glavni problem. Če bi večina ljudi poslušala predvsem svoj želodec, verjetno ne jaz, ne ti tukaj ne bi sedaj pisala o tem. Seveda pa nekateri ne nujno razumejo vsebino kot pridigo, saj bi tako lahko razumeli skoraj vse tukaj podane članke, temveč razumejo kot informacijo, razmišljanje, kot pač članek, kot mnoge druge podane skozi povezave v tej temi. Tako kot tudi tej vsebini mi sami dodajamo vrednost, pomembnost, težo ali kvaliteto. Vsebina članka pa je in bo aktualna. Nekateri ljudje verjamemo, da je način prehranjevanje povezan z ekonomijo, socialo, kulturo, itn. Nekateri pač tega mnenja niso ali pa se o tem niti ne sprašujejo. Jaz osebno sem se prepričal da je temu vsekakor tako. “A fat stomach never breeds fine thoughts.”
  2. Prebrali bomo: Karnizem: zakaj je uživanje živali vprašanje socialne pravičnosti
  3. http://www.youtube.com/watch?v=d8a1xnGTW8g http://www.zaslovenijobrezkrzna.si/public_html/
  4. sin

    Življenjske zgodbe

    Posredujem: Nekega dne so ostarelega profesorja Administrativne sole (ENA France) prosili, da bi skupino petnajstih vodij velikih podjetij iz Severne Amerike naucil ucinkovitega in ekonomicnega nacrtovanja casa. Tecaj je bil le ena izmed petih delavnic tistega dne, zato je imel stari profesor le eno uro casa za svojo temo. Stojec pred skupino elitnezev, ki so bili v pripravljenosti, da bodo zabelezili vse, kar jim bo strokovnjak povedal, jih je pogledal vsakega posebej, nato pa jim dejal: »Napravili bomo eksperiment.« Izpod mize, ki ga je locila od njegovih ucencev, je izvlekel veliko stekleno posodo (vec kot 4 litre) in jo postavil naravnost predse. Nato je vzel ducat prodnikov, velikih za tenis zogico in jih previdno polozil v posodo. Ko je bila posoda polna do roba in ni bilo moc nicesar vec poloziti vanjo, je pocasi dvignil pogled in vprasal ucence: »Ali je ta posoda polna?« Vsi so odgovorili: »Da.« Pocakal je nekaj sekund in dodal: »Resnicno?« Nato je izpod mize izvlekel loncek z majhnimi kamencki. S previdnostjo je vsul te majhne kamencke preko velikih v posodi in jo narahlo stresel. Majhni kamencki so se razporedili med velikimi kamni do dna posode. Stari profesor je ponovno pogledal svoje obcinstvo in vprasal: »Ali je ta posoda polna?« Tokrat so njegovi odlicni ucenci priceli razumevat celoten proces. Eden izmed njih je odgovoril: »Verjetno ne.« »Torej,« je odgovoril stari profesor. Ponovno se je sklonil pod mizo in tokrat izvlekel vedro peska. Previdno je vsul pesek v posodo. Pesek je zapolnil prostore med velikimi in majhnimi kamni. Ponovno je vprasal: »Ali je ta posoda polna?« Tokrat so brez obotavljanja in enoglasno ucenci odgovorili: »Ne!« »Torej,« je rekel profesor in kot pricakovano je z mize vzel loncek vode in napolnil posodo do roba. Nato je dvignil pogled proti ucencem in vprasal: »Katero veliko resnico nam sporoca ta eksperiment?« Najbolj glasen izmed ucencev je razmisljujoc o temi tecaja odgovoril: »Sporoca nam, da cetudi mislimo, da je nas dnevnik ze cisto poln, lahko vanj dodamo se vec sestankov, naredimo vec stvari, ce le to resnicno zelimo.« Stari profesor je rekel: »Ni to.« »Velika resnica, ki nam jo sporoca ta eksperiment, je sledeca: ce v posodo ne damo najprej velikih kamnov, nikoli ne bomo vseh spravili notri.« Zavladala je globoka tisina, vsi so se zavedli dokazov o tej resnici. Stari profesor je nadaljeval: »Kateri so veliki kamni v vasem zivljenju?« »Vase zdravje? Vasa druzina? Vasi prijatelji? Uresnicitev vasih sanj? Ucenje? Uzivanje? Boj za svoj prav? Vzeti si cas zase?« »Kar si je potrebno zapomniti je, da moramo vedno dati velike kamne na prvo mesto, saj sicer tvegamo, da v zivljenju ne bomo uspeli. Ce dajemo prednost drobirju, bomo z drobirjem zapolnili zivljenje in ne bomo imeli casa za pomembne stvari v zivljenju.« Ne pozabite se vprasati naslednje vprasanje: »Kateri so veliki kamni v vasem zivljenju? Nato jih postavite na prvo mesto.«
  5. sin

    Računalništvo

    Sm kupu licenco za Avast, je bilo v akciji Razlika v delovanju je zelo očitna.
  6. Posredujem, dobil po mailu. Če drži kar pravijo, presodite sami. Jst bi samo dodal, da je predalčkanje preveč čb; je pa lahko lažje in morda potrebno za neko mero razumevanja in komunikacije. Verjetno da se bodo nekateri spotaknili ob neprimernost opisov, zato se mi zdi smisleno, da besedilo pač dopolnite preko komentarjev z vašim mnenjem, poznavanjem in znanjem. Svetovni nazor Oglejmo si še, kakšen je osnovni obris svetovnega nazora, gledano skozi oči ezoterika. Celotnega opisa ezoteričnega modela sveta seveda ne moremo podati v nekaj kratkih odstavkih, lahko pa si ogledamo, kakšne so podobnosti in razlike med ezoteričnim pogledom in svetovnim nazorom nekaterih bolj znanih skupin ljudi. Iz kontrasta med njimi se da namreč marsikaj razbrati. Znanstvenik-intelektualec verjame v to, da se da celoten univerzum opazovati, meriti in razumeti. Ezoterik zaradi lastne izkušnje ve, da se določenih stvari ne da razumeti, lahko pa se jih izkusi. Ezoterik razume znanstvenika oz. njegovo pozicijo, da je razum najvišja inštanca, ker je sam že šel skozi to fazo, vendar ve, da ta faza ni zadnja. Medtem ko obratno ne velja: znanstvenik ne razume ezoterika, ker ta govori o nadrazumskem izkušanju sveta, česar pa znanstvenik ne pozna in zato ne priznava. Religiozni vernik verjame v to, kar je prebral v svetih knjigah ali pa slišal od svojega duhovnika. Verjame v boga ali bogove, ne da bi z njim(i) imel kakršnekoli izkušnje. Njegova vera je slepa. Znanosti verjame le v toliko, kolikor se njena spoznanja ne križajo z religioznimi nauki. Ezoterik razume vernika, saj sam raziskuje tisto, v kar vernik sicer slepo verjame. Ezoterično znanje kot tudi lastne izkušnje ga pripeljejo do spoznanja, da je univerzum bistveno bogatejši, kot si večina ljudi sploh predstavlja. Ezoterik raziskuje prostranstva višjih svetov, uči se uporabljati njihove energije in komunicirati s tamkajšnjimi prebivalci. Komunist verjame v to, da je kapitalizem izkoriščanje človeka po človeku in da se da pravično razdelitev proizvodnih učinkov doseči le tako, da so proizvodna sredstva v lasti delavstva, česar pa ni mogoče doseči drugače kot z (nasilno) revolucijo. Ezoterik razume komunista, saj ve, da njegova želja po pravičnejšem svetu izhaja iz njegovega drugega vidika, srca. Vendar se ne strinja z njim glede nasilnega prevzema dobrin, ezoterik zavrača revolucijo, ker verjame v evolucijo. Ezoterik pozna evolucijski proces in ve, da se drugi vidik v ljudeh prebudi šele sčasoma, in ko je ta dovolj zrel, se lahko udejani tudi v širši družbi. Ezoterik zagovarja širjenje zavesti pri ljudeh, ta pa slej ko prej pripelje do prostovoljne delitve dobrin. Libertarec verjame v osebno svobodo in se zanaša na svoje lastne moči za preživetje. Ezoterik razume libertarca in njegovo stremljenje po svobodi, vendar ve nekaj, česar libertarec ne. Pozna namreč evolucijski nauk: ve, da evolucija pri človeku nekoč pripelje do faze, kjer je zavest popolnoma individualistična (osvobojena od črednega nagona) in kjer je človek ponosen, da je sam in samostojen. Ve pa tudi, da je to le prehodna faza na koncu obdobja razvoja tretjega vidika. A razvoj gre naprej, in po fazi libertarizma pride na vrsto razvoj človekovega drugega vidika, ki prinese občutek za so-odgovornost, za skupinskost, ki pa se bistveno razlikuje od črednosti, od katere se je libertarec ravnokar s ponosom odtrgal. V tej novi fazi gre za prostovoljno sodelovanje v skupini, brez občutka izgube lastne individualnosti. Krščanski fundamentalist verjame v dobesedno resnico Svetega pisma. Ezoterik ga razume, ker ve, da so določeni teksti napisani po navdihu (ali nareku) bitij, s katerimi ljudje nimajo ravno pogosto opravka. Vendar ezoterik ve tudi, da ni vse suho zlato, kar prihaja iz ravni iznad fizične, zato tovrstne tekste proučuje selektivno, tako z intuicijo kot razumom. Obratno seveda ne velja, fundamentalist ezoterika ne le da ne razume, ampak ga prezira, saj se mu zdi, da le-ta cefra njegovo svetinjo in iz nje izbira tiste dele, ki mu ustrezajo zaradi lastnega nazora. Vendar to ne drži, ezoterik namreč v svetih tekstih prepoznava duhovno jedro, zavrača pa ves balast, ki se nabere okoli njega. Islamski fundamentalist verjame v džihad, sveto vojno, v okviru katere je pripravljen ubijati “nevernike”. Ezoterik ga na nek način razume, ker pozna izhodišče “svete vojne” in ve, o kakšni vojni je v resnici govora. Gre namreč za notranji boj, ki ga mora bíti vsak duhovni popotnik; gre za boj med tistim, kar je v človeku še živalskega in med tistim, kar je v človeku božanskega, a še ni zares manifestirano. O tem boju lepo govori pesnitev Bhagavadgita, ki je sicer hindujski sveti tekst. Ezoterik pozna ta boj iz lastne izkušnje, a za razliko od mudžahedina, se bori s samim seboj. Kapitalist-podjetnik verjame v pravico do svobodne podjetniške iniciative in do maksimalnega učinka vloženih sredstev. Ezoterik ga razume, ker ve, da ga vodi zakon tretjega vidika, zakon ekonomije, ki je naraven del evolucije. Vendar ezoterik ve tudi, da evolucijsko gledano to ni maksimum, do koder človekova narava lahko seže, zato ne podpira tako preprostega videnja sveta. Njegov pogled je globlji, vključuje namreč tudi drugi vidik, zato spodbuja tudi družbeno odgovornost in medsebojno solidarnost, katere pa kapitalist praviloma ne pozna. Geji in lezbijke verjamejo v pravico do svobodne izbire partnerja, tudi če je ta istega spola. Ezoterik jih razume, saj pozna človekovo ezoterično anatomijo, ki vključuje tudi človekove višje principe, kjer lahko pride do njihove medsebojne neusklajenosti. Ezoterik ve, da imamo vsi ljudje enak izvor in hodimo po isti poti. Ezoterik zagovarja enakost pred zakonom in pravice gejev in lezbijk, vendar se ne strinja s propagiranjem njihovega načina življenja kot zaželjeno normo. Na koncu koncev smatra homoseksualnost za odklonskost, ki je pač ena od trdih preizkušenj na dolgi poti duhovnega razvoja, vzroki zanjo pa so karmične narave. Pripadniki novodobnih gibanj verjamejo v različna duhovna izročila in prakse. Ezoterik jih razume, ker ve, od kod ta prepričanja izvirajo. Vendar je pri delitvi posameznih prepričanj zelo selektiven, saj se je pod dežnikom t.i. nove dobe nabralo toliko napačnih razumevanj, pretiravanj in zablod, da je vse skupaj že podobno nekakšnemu mišmašu brez repa in glave. Ezoterika med duhovna znanja vnaša red. Pri ezoteriki gre za razmeroma visoko vibracijo intelekta in srčnosti, ki je potrebna za njeno dojemanje. Pripadniki novodobnih gibanj običajno premorejo precej srčnosti (v primerjavi z večino ljudi), a jim velikokrat manjka razuma. Vegetarijanstvo, okoljevarstvo, alternativna medicina, različna duhovna izročila, astrologija, divinacijske tehnike, in podobno… so vse stvari, s katerimi se ezoterik tako ali drugače sreča, a nobene od teh ne poveličuje ali fanatizira. Na podoben način ezoterik razume prepričanja pripadnikov še marsikakšne večje ali manjše skupine, saj mu ezoterični študij omogoča vpogled v evolutivni razvoj človeštva, ta pa razkriva, kako določena prepričanja in mentalni vzorci sploh nastajajo. Gledano s stališča ezoterike ima vsak mentalni koncept, ki nastane v umu kateregakoli človeka, neko evolucijsko razlago. Ker se različni ljudje nahajajo na različnih točkah evolucijskega procesa, je naravno, da kar je za nekoga evolucijsko napredno, je za drugega že evolucijsko preživeto. Naloga politike je, da najde tako družbeno ureditev, kjer lahko vsak posameznik sledi svojemu trenutnemu evolucijskemu cilju, ne da bi pri tem ogrožal družbo kot celoto oziroma da bi lahko družbi po svojih močeh celo maksimalno prispeval.
  7. K je glih Vesak, upam da ne bomo zvisel
  8. sin

    Znanje

    “There comes a time when the mind takes a higher plane of knowledge but can never prove how it got there.” ~ Albert Einstein
  9. brez fotoshopa: slovenska zemljica lokalni rasta rasta 2 sončno in oblačno zeleno na njivi od blizu
  10. - prav se mi zdi od narave jemati, saj tudi daje da lahko jemljemo. tudi človek je del narave in pridodaja svoje k celotnem krogu življenja in smrti. Naravno je da se človek lahko prehranjuje s pomočjo okolja dokler je še na stopnji, ko to potrebuje. Seveda pa ni problem v tem da jemljemo, temveč koliko jemljemo in kako. Če naravno ravnovesje preveč rušimo, to pač ni v redu.
  11. sin

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    ni dovolj potrditev, prikimov temu, kako zelo je to res.
  12. Zanimivo. A grenivke torej tudi dodaš?
×
×
  • Objavi novo...