sin

http://macarthurhsb.com/wp-content/uploads/2012/02/BandLogo.jpg

http://www.anneofcarversville.com/storage/anjarubikvn2.jpg

http://2.bp.blogspot.com/-hfiO2Vg1H3U/Te601zsyVdI/AAAAAAAAADI/4KvutUkJ0XE/s1600/if-you-dont-study-you-shall-not-pass.jpg

http://www.gapingvoid.com/allegedmoralfailings337.jpg

Razstavu razvlažilc.. full enih fajn delov ima Skuhal navaden bel riž... to ne moreš verjet kaj prodajajo in ljudje razumemo kot ""hrano""!? Človek mora več energije investirat v tako hrano, kot pa iz nje dobi. Junk food.

tega pa res "nisem" pomislil oz. vedel

nattura http://www.youtube.com/watch?v=9DF1L3CIa4o&feature=related

http://www.loadingartist.com/comics/2012-05-07-love-is-in-the-air.png

Še to sm hotu dodat: hvala za tvoj namenjen čas, iskrenost, znanje, razmišljanja, občutke.

mentalno predalčkanje skozi čas.... dan in večer mentalni gas... jaz sem ti in ti si jaz naključij ni! vsakdo v času pušča svoje si sledi...

Našu jeaaaah Ok, razumem. Tudi sam imam precej zelo negativnih izkušenj, a imam ob tem tudi pozitivne. Vsaka pot je težka, ko se učimo razločevati med zrnom in plevelom. Jaz sem se večkrat v življenju učil, da nič ni samo zrno in nič samo plevel! Modrost gledanja okoliščin prek dvojnosti in ne samo črnobelo. To da so večinoma lažnivci in šarlatani se mi zdi pretirano ozka ocena in sodba. Četudi je zelo veliko šarlatanstva, se mi zdi smiselno razumeti, da so ljudje zgolj ljudje. Dandanes tako ne zavaja zgolj znanost, temveč se srečujemo s neprimernim domalane povsod kjer ljudje sploh so. še posebej takrat kadar gre za denar, ugled, moč, itn. Ti sam to jasno dokazuješ s tem ko ocenjuješ objave in se logiraš z drugimi imeni in jih ocenjuješ Res pa je, da bi človek od ljudi z veliko ljubezni na ustih pričakoval tudi veliko tega v praksi. Pa vedno temu ni tako. Potrebno se mi zdi razvijati vse nivoje, tako nivo ljubezni, mentala, uma, čustev, duhovne itn. Torej so ljubezen že dokazali? Torej, verjameš v ljubezen, čustvo kot jo imenuješ. Od kje prihaja? Zakaj se nekateri ljudje lahko zelo močno spremenijo v življenju? Danes so takšni, drugič drugačni? Recimo so bili slabotni, sedaj pa so polni energije? Ali energija prihaja samo od hrane? Kako, če pa jedo kot vedno, ali celo manj kot prej? Od kje po tvoje torej prihaja in je energija? Kako je nastalo vesolje, kdo ga vzdržuje, od kje energija ozvezdjem da stojijo v vesolju, v nič, v "zraku", luftu? Ok, jaz izpolnjenost lahko čutim tudi drugače. Recimo bo "manjših" zadevah, lahko v odnosu, ob pogledu na pokrajino, v miru, ki ga doživljam hkrati, ipd. Vem da tudi drugi ljudje. V tem se ne strinjava. Naključij NI! Torej pač ne veš smisla tvojega bivanja. S tem vprašanjem oz., s smislom bivanja se menda sooča veliko ljudi, ki se začno ukvarjati z duhovnostjo in iskanjem samega sebe. Mislim da to počneš, sicer se tukaj ne bi pogovarjal o tem, ne bi pisal v temi z naslovom Bog. To je moje mnenje. Ok, si priznaš da ne veš kdo si. Jaz zase deloma vem kdo sem. Vem tudi zate in druge deloma kdo ste. Mislim pa, da ne vem dovolj kdo sem. To kar trdiš je pretirano in neutemeljeno, saj če zase ne veš, še ne pomeni da drugi ne vedo ali da se motijo. Torej tega ne veš ali se vsi drugi motijo, ko se z religijskimi in duhovnimi nauki učenjem ter drugim poistovetijo, najdejo dele sebe, podobnosti v opisih ter tudi izkustvih. Tega ne veš. Torej sklepati po sebi druge, je lahko nerealno in tako nesmiselno. Ker pa v naključja ne verjamem, seveda NI naključno, da to počneš in počnemo Da, s tem se strinjam, da ljudje marsikaj hočemo, želimo, sanjamo, itn. Nekateri pa imamo tudi konkretna izkustva v nekaterih zadevah in okoliščinah, ki jih recimo znanost ne priznava in jih zavrača, tudi ne pozna in jih vseeno zavrača, kakor so tudi sicer nekateri "laični" ljudje skeptični do določenih izkustev. Dogaja se tudi tako, da je del znanosti odprt do določenih vprašanj, a večina ljudi ni ali se jih celo boji. Vse sorte je, kot lahko preberemo. Nihče ne more dokazati da boga, duhov, demonov itn ni. To ne pomeni da obstajajo, kot ne pomeni da ne obstajajo, tako kot želiš ti dopovedati tukaj nam in se posmehljivo obračaš na nas v nesprejemanju konceptov, ki jih o bogu poznaš. Namreč sam izkustva nimaš, prav tako pa tudi dokazov ne, da tega kar praviš da ni, tudi zares ni. Torej se tvoje trditve očitno naslanjajo predvsem na to, da ni dokazov ali pa, in pa tvoje nepoznavanje. Torej je tvoja logika ta: če nečesa ne poznam, tega ni in ne obstaja. Vsaj obnašaš se tako do tistih, ki v boga verjamejo. Bistveno kar bom sedaj napisal pa je: Tudi "domišljija" in domišljija imata svoje korenine in vzroke! Dobro, strinjam se s teboj o tem, da ima znanost metode, na katere se je v odnosu do določenih zadev smiselno nasloniti. Super je ker znanost je oziroma ker smo radovedni. Ne strinjam pa se v tem, da bi lahko nek znanstveni dokaz bil vedno boljše merilo od neke ("svete") knjige, nekega starega spisa, učenosti, itn. Dobro si si postavil vprašanje: Kako VEŠ? Lahko ti odgovorim zgolj iz mojega doživljanja - preprosto veš. Veš tudi pri zaznavanju intuicije, če si dovolj odprt in slušljiv za takšno vedenje. Po moje veliko ljudi intuinitivno zaznava, ne veliko pa jih to zavestno sprejema in upošteva, ali celo dovolj sliši, če se tako izrazim. Osebno imam nemalo direktnih izkušenj z intuicijo in šolanjem z poslušanjem intuicje, ki sem ga zavestno, povsem prisebno, prisotno in direktno zaznaval, analiziran in preverjal. Ne s pomočjo znanosti, temveč lastnim razumom. Recimo šel sem delat in zamujal. Del mene kot tudi moje telo je vedelo, da ne potrebujem hiteti, del mene (betaniziranje), pa je govorilo, joj, pohiteti moraš, zamudil boš, panika. Ko sem prišel v službo, so mi povedali da je gost, ki sem ga pričakoval sporočil, da bo prav tako zamudil. Takrat, med potjo sem zelo zavestno spremljal svoj lastni odziv na 2 različna in nasprotna glasova v meni in preverjal tako enega in drugega. Preverjal skozi odziv telesa, čustev in uma. Naposled se je ponovno kot že ničkolikokrat potrdil glas intuicije, ki ima VEDNO ponavljam in ZAGOTOVO TRDIM, da IMA VEDNO prav. Seveda pa je potrebno razlikovati glas intuicije od bluzenja. Glas intuicije je ponavadi tudi nežen in ga z betaniziranjem, umom zlahka "preglasimo". Imam pa še bolj konkretno izkušnje z drugimi sposobnostmi, ki vključujejo tudi druge ljudi, o katerih tukaj ne bom pisal. Sem pa sem spomnil sedaj na zdravitelja Zdenka Domačiča. Kaj meniš o njem? "Ukrivlja" ljudi, zdravi tudi takšne, ki jih je medicina praktično odpisala, celo za nekatere zadravnike je fenomen in menda jim je celo predaval na kongresu v CD? Meni je smiselno to, da si skeptik do vsega. Manj smiselno pa se mi zdi to, da si zaničljiv do tistega kar ne poznaš. Zaničljiv in posmehljiv do ljudi, ki imajo drugačno mnenje, drugačna izkustva in prepričanja, ter tudi morda sposobnosti kot ti. S tem morda sam sebi zapiraš pot do novih spoznanj. -Jaz te tako dojemam. Ti pa sam veš če je res ali ne. Tukaj na forumu deluješ na način - kar ni dokazano ne obstaja in zasmehuješ ljudi, ker verjamejo v boga (oz. kot si to besedo predstavljajo sami). Hkrati pa vseeno praviš, da obstaja tudi tisto, kar ni dokazano. Torej tvoj skepticizem presega meje tvojega lastnega skepticizma in se prenaša na zasmehovanje drugih in trditve da bog ne obstaja, kljub temu, da ne veš, kako si besedo bog predstavljajo drugi in izkustev z bogom nimaš oz, misliš da jih nimaš, oz. nimaš s tistim, kar so te naučili, da naj bi bog bil. Torej tudi po verjetno sklepaš da boga ni. Ali dejansko ne očitaš samemu sebi? Jst recimo verjamem tudi tistemu kar čutim, da bi lahko bilo res in tudi moje lastno logično sklepanje glede na lastne izkušnje in poznavanje temu lahko pripomore. Torej se ne oslanjam zgolj samo na znanstvene dokaze, temveč tudi zaupanje, lastno logiko, sklepanje, itn. Kakšni pa so moji dejanski postopki v življenju, moje življenje, to kar sem v svet spustil ljudem, dal, ustvaril, pa je DEJANSKI odraz mene samega, energije ki je čez mene in od mene šla. Moje stopinje. Del najine dejanskosti je, da se pogovarjava na temle forumu v temi bog. Ti morda verjameš da je to naključje in meniš da je življenje stvar dnk, naključnih sposobnosti, naključnih staršev, itn in da je verjetno življenje samo eno in edino, to kar imamo in konec. Da se rodimo, se celo življenje učimo itn. Zakaj pa? Zakaj se ima željo in navdih ali celo potrebo učiti upokojenec, recimo o arhitekturi in umetnosti? Če bi bil mišljenja, da itaq to nima smisla, ker bo umrl in bo vsega konec, se verjetno ne bi učil kajne? Zakaj potrebuje neko znanje torej? Zakaj se učijo in so polne šole za tretje življenjsko obdobje al kako se že reče? Ob tem ne morem ne da bi se vprašal, kako se lahko pogovarjaš v temi bog, o bogu, o tem kar ne verjameš da obstaja, kljub temu da misliš, da je to življenje ki ga imaš edino? Ali tako malo ceniš tvoje življenje in tvoj čas, ali pa morda vseeno del tebe verjame, da je zate pogovor o pojmu bogu kljub temu potreben? Zakaj se o tem pogovarjaš? Torej je zate naključje, da se midva pogovarjava o teh vprašanjih? Kašen smisel ima učenje, če znanja nikoli več ne bodo mogli uporabiti? Če se igraš s čustvi ljudi, ali je vseeno, saj itaq živiš eno življenje in je vseeno če so prizadeti? Če hodiš po cesti in ubijaš vse živali ki jih srečaš in če povzročaš trpljenje, je to vseeno, saj itaq živiš samo eno življenje? Zakaj se počutiš slabo, če koga prizadeneš? (mislim, sej verjetno se ane ali se ne?) Če živiš z prepričanjem da živiš samo eno življenje, je verjetno vseeno če koga prizadaneš ali ne? Zakaj obstaja slaba vest, notranji glas ali višji jaz? A tega priznavaš? Ali je zate zgolj miselni proces v možganih? In četudi je, zakaj je, kakšen je njegov namen? Zakaj se nismo ljudje rodili drugače opremljeni kot smo? Zakaj se nismo rodili brez vesti, občutka sočutja, nezmožni ljubiti, nezmožni občudovati lepo, razločevati med dobrim in salbim, tistim ki ustvarja trpljenje in tistim ki prinaša na obraz ljudi veslje, vero, vzpodubo, ljubezen, itn? Ali je po tvoje zares vse samo naključje? Je vesolje naključje? Je zemlja, planet naključje? Je človeška sposobnost empatije, potreba po prijateljstvu, pogovoru, znanju, razumevanju, sodelovanju naključje? Ali tudi ti meniš, da za tem stoji neka večja sila, večji namen, kot si ga pripravljen sprejeti in eno mini mini pikico sprocesirati? ENO z VSEM .. vsekakor vsekakor ... brez zamere, ne bi bil rad žaljiv, samo moje skromno mnenje je, da si orenk zabluzil s temle eno z vsem. Zgoraj si trdil da ne veš kdo si, tukaj praviš da si bil eno z vsem. Jeah right.

najdu, odgovanrjam. he he

Ne najdem... No, bom pa tole odgovoril dodatno: Če meniš da sem poduhovljen, fajn, me veseli Jaz sebe nimam za posebno duhovnega ali posebno polnega ljubezni. Torej tako me dojemaš ti sam. Lepo da tako o meni misliš Sem pa duhovno bitje, kot menim da smo vsi. Da

We are raising apes to become angles

Kaj? Zakaj?

štekam. kljub temu iz mojega stališča gre predvsem zato, da se to kar nekdo itaq misli ne sprovede v javno vidno, ker se tako tudi tiste, ki tako ne mislijo vspodbuja k takemu načinu komunikacije in razmišljanja. Če otrok odrašča v družini kjer je nekaj konstanto prisotno, bo to lahko tudi prevzel v svoj značaj in karakter ali celo ponotranjil. Tudi tukaj ljudje prevzemajo drug od drugega različnosti. So pa tudi še drugi vidiki zakaj ne, jst pa lahko tukaj meje itaq samo zase postavljam.

da. Torej zate smisla bivanja ni kot razumem? Jaz pa , juhuhu Zanimivo ane, pa kljub temu komunicirava tule Le zakaj neki ...

To itaq, sam pogovor ni bil o tem, temveč temu, da za velik del znanosti prepogosto tisto kar ni dokazano preprosto ne obstaja! Torej znanost tudi ne more trditi da boga ni oz. bi to bilo nesmiselno. Torej če ti trdiš da boga ni, je to nesmisel, tako kot je lahko nesmisel da nekdo trdi da je. Je pa lahko ali ne manj nesmisel, če razumemo o čem nekdo ki trdi da bog obstaja zares govori, o kakšni izkušnji, razumevanju in odnosu ki ga ima do besede bog. Saj pravim, slabo bereš, te nisem citiral v celotnem stavku. Osebno pa tudi najmanj nisem užaljen, javno mnenje mi ni več kaj dosti pomembno. Temveč gre predvsem zato, da tule ni bi postala beznica, ker z vsem kar počnemo dajemo vzgled, ljudje pa so prepogosto nagnjeni k prepuščanju, tako tudi v besednem. Rezultat tega bi verjetno bil tak, kot je ponekod na drugih forumih tudi bil, zelo veliko protizakonitosti, javnega blatenja, poniževanja ljudi, nespoštovanja itn. Če si človek dopušča take nivoje komunikacije, menim da ni preveč zdravo in tudi konstruktivno ne. Kaže tudi na zrelost človeka, v konkretnem primeru tebe; sposobnost da se umakne v pravem trenutku, kako komunicira, koliko je čustveno vpleten in koliko razumsko, ter kako prisoten.

Česa? Do česa? Zakaj?

res jih nisem videl, a je velik če daš link na tvojo objavo?

ok. če se pusti tak način, ga bodo ljudje privzeli in lahko rata beznica, pa tut prou je da zarad sebe postavim ene meje. urejeno