KoryuBudo

Pozdravljeni, Opazil sem, da je nekaterim še vedno nadvse aktualno razpravljati o našem morebitnem izstopu iz EU in/ali NATO pakta. Kar se zadeva našega članstva v EU je le to vsekakor prineslo ogromno škodljivih posledic tako našemu narodu kot tudi naši družbi. V obdobju pred referendumom 23. marca 2003 je vsekakor bil primeren čas, da bi razmišljali o alternativnih rešitvah, kot so to najrazličnejši bilateralni dogovori tako z EU kot tudi z njenimi posameznimi članicami, kateri bi bili v veliko boljšem interesu našega naroda kot pa je to naše članstvo v EU. A v omenjenem obdobju se je našemu narodu prikazovalo EU istočasno tako kot edino možnost kot tudi v nadvse parcialni podobi. Pri čemer se je ves čas nadvse marljivo pozabljalo kakor koli vidneje predstavljati našemu narodu dejstvo, da je EU zgolj naslednica nekdanje EGS ter da so nadvse privlačni visoko leteči cilji EU bolj kot ne bodisi nerealne narave bodisi zgolj sredstvo za prikrivanje ciljev nekdanje EGS. Zaradi česar je bil temu primeren tudi rezultat omenjenega referenduma, na katerem je 89,64% volivk in volivcev glasovalo za naš vstop v EU. Na drugi strani pa je bil v omenjenem obdobju NATO pakt prikazan veliko bolj negativno, četudi alternative njemu preprosto ni bilo takrat niti je ni sedaj. Zaradi česar je bil temu primeren tudi rezultat omenjenega referenduma, na katerem je le 66,08% volivk in volivcev glasovalo za naš vstop v NATO pakt. Po desetih letih našega članstva v EU pa so se razmere bistveno spremenile in današnja EU je tudi v marsičem precej drugačne od EU, v katero smo vstopili 01.05.2004. Na osnovi katerih kakršno koli trenutno razmišljanje o našem izstopu iz EU preprosto ni v najboljšem interesu našega naroda. Priložnosti za kakršno koli naše uspešno pogajanje z EU in z njenimi posameznimi članicami o posameznih bilateralnih dogovorih so za enkrat zamujene in še zelo dolgo časa ne bo na obzorju nobenih novih. Namreč izstop iz trenutne EU bi bil v najboljšem interesu zgolj gospodarsko razvitim državam, katere bi uspele pospešeno razvijati svoje gospodarstvo ter bi jim njihovo trenutno članstvo v EU dejansko onemogočalo, da razvijajo njihovo gospodarsko v skladu z vsemi njihovimi zmožnostmi in zmogljivostmi. A osebno ne poznam niti ene same trenutne članice EU, ki bi ustrezala omenjenemu opisu. Po drugi strani pa je trenutni razvoj EU tudi v precejšnji meri usmerjen v to, da vnaprej preprečuje prehiter gospodarski razvoj manjših članic, ki bi se lahko v krajšem obdobju razvile do te mere, da bi njihovo članstvo v EU začelo ovirati njihov nadaljnji pospešeni gospodarski razvoj. Pri čemer se moramo zavedati, da dandanes EU deluje v skladu tako z interesi vodilnih velikih članic kot tudi z interesi, ki usmerjajo EU na pot, da se postopoma razvije v gospodarsko in vojaško svetovno velesilo, o čemer je pred 10 leti le malokdo resno razmišljal znotraj EU. Zaradi česar EU vsekakor ne bo naklonjena kakršnim koli resnim separatističnim gibanjem znotraj njenih posameznih manjših gospodarsko uspešnih članic, saj bi to lahko pomenilo, da bi se EU znova zreducirala nazaj na stopnjo prvotne EGS. Na osnovi vseh gospodarsko-političnih razmerij, ki so se vzpostavila v zadnjih 10 letih je tako nadvse nesmiselno kakršno koli razmišljanje o našem izstopu iz EU, saj s slednjim v trenutnih razmerah ne bi pridobili ničesar drugega kot zgolj celo kopico novih družbeno perečih problematik. Kar se zadeva našega članstva v NATO paktu, pa kot sem že predhodno omenil, nismo imeli nikakršne alternative pred našim vstopom vanj in po 10 letih našega članstva se razmere niso prav v ničemer kakor koli spremenile do te mere, da bi sedaj imeli kakršno koli novo alternativo za naše članstvo v NATO paktu. Pri čemer bi želel omeniti, da je naše članstvo v NATO paktu pomembno še iz marsikaterega drugega stališča kot zgolj iz varnostnega. Po drugi strani pa je naše članstvo v NATO paktu neprimerno cenejše od našega članstva v EU. Kot lahko vidimo trenutno nimamo na voljo nikakršnih realnih alternativ za kakršno koli naše resno razmišljanje o morebitnem izstopu bodisi iz EU bodisi iz NATO pakta. Zaradi česar je tudi nadvse nesmiselno, da izgubljamo svoj čas in resurse pri ukvarjanju s tovrstnimi brezpredmetnimi vprašanji. Naš narod in družba se soočata z bistveno bolj perečimi aktualnimi družbenimi problematikami, katere zahtevajo, da se jim čim hitreje in v čim večjem obsegu posvetimo. V kolikor pa nam bo čez nekaj desetletij dejansko uspelo doseči tolikšni pospešeni gospodarski razvoj, da nas bo članstvo v EU pri njem začelo ovirati, bomo takrat znova odprli vprašanje o našem morebitnem izstopu iz EU. Saj bomo v tem primeru znova imeli nekaj konkretnega, kar bi želela EU obdržati, kar bomo lahko uporabili pri naših pogajanjih z EU in njenimi posameznimi članicami. A vse dokler nimamo EU ničesar konkretnega ponuditi je nadvse nespametno početje, da bi poizkušali izsiljevati EU z našim morebitnim izstopom. Še posebno v trenutnem času, ko marsikdo znotraj EU razmišlja, da bi se začasno znebil problematičnih manjših in gospodarsko slabše razvitih članic. Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljeni Ceres, V kolikor nameravamo zaščititi naše gospodarstvo moramo začeti razmišljati izven najrazličnejših kalupov in okvirjev. Predvsem moramo začeti razmišljati o svojih lastnih povsem novih modelih, ne da se ves čas spogledujemo z najrazličnejšimi obstoječimi modeli drugih narodov. Najpomembnejše pa je, da se odločimo orati ledino, s čimer lahko našo državo znova postavimo na vidno mesto na svetovnem geopolitičnem in gospodarskem zemljevidu. Načini, s katerimi se lahko nadvse učinkovito upremo najrazličnejšim negativnim vplivom globalizacije ter najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij so nadvse mnogovrstni in raznoliki. A za začetek moramo rešiti posamezna vprašanja, ki se zadevajo nacionalne varnosti. Pri čemer bi želel izpostaviti, da nacionalne varnosti ne gre na kakršen koli način enačiti z državno varnostjo. Za začetek bi znova morali resno razmisliti o ustanovitvi državne službe po vzoru nekdanje SDK, z vsemi pooblastili slednje, s katero bi lahko v veliki meri zaobšli dolgotrajno in zamudo sodno reševanje problematike iz naslova neplačilne politike. Pri čemer bi omenjena služba v osnovi spadala pod jurisdikcijo finančne policije in bi tesno sodelovala tako z računskim sodiščem, državnim pravobranilstvom kot tudi z ministrstvom za pravosodje. Naslednji korak predstavlja resen razmislek, da bi KPK postopoma preoblikovali v državno agencijo za preprečevanje korupcije, katera bi spadala pod jurisdikcijo finančne policije in bi tesno sodelovala z računskim sodiščem, državnim pravobranilstvom in ministrstvom za pravosodje. Istočasno bi bilo potrebno resno razmisliti o dvigu pooblastil in pristojnosti tako NPU kot tudi o dvigu pooblastil in pristojnosti policije. Vsekakor pa bi bilo potrebno tudi resno razmisliti o ustanovitvi finančne policije v okviru NPU. Kakor tudi o poenostavljenjem zakonskem modelu, s katerimi bi poenotili delovanje državne službe po vzoru nekdanje SDK, državne agencije za preprečevanje korupcije, finančne policije, NPU, računskega sodišča, državnega pravobranilstva in ministrstva za pravosodje. Glede na trenutne razmere v naši državi bi bilo tudi nadvse modro razmisliti o tem, da finančni policiji in NPU dodelimo zakonska pooblastila in pristojnosti, ki pripadajo žandarmeriji. Na drugi strani bi bilo tudi nadvse modro resno razmisliti o ustanovitvi državne agencije za poenoten sistem nacionalnega javnega naročanja, katera bi vodila javna naročanja za vsa državna podjetja, zavode, inštitucije, službe in ministrstva, ter katera bi spadala pod šestdelno jurisdikcijo: državne službe po vzoru nekdanje SDK, državne agencije za preprečevanje korupcije, finančne policije, računskega sodišča, državnega pravobranilstva in ministrstva za pravosodje. Na koncu pa bi prav tako morali tudi resno razmisliti o občutnem dvigu pooblastil in pristojnosti tako računskega sodišča kot tudi državnega pravobranilstva. Seveda gre na tem mestu tudi izpostaviti, da bi zgoraj predlagani ukrepi, s katerimi bi istočasno tako uredili marsikatere trenutno pereče problematike v naši družbi kot tudi zaščitili naše gospodarstvo in kmetijstvo, v marsikaterem pogledu pomenili istočasno tako korak bližje k policijski državi kot bi tudi v marsikaterem pogledu bili v temeljnem nasprotju z interesi tujega kapitala oziroma zakonitostim ekonomije prostega trga. Vendar na tem mestu nikar ne pozabimo, da ekonomija prostega trga ter preostale ekonomske ideologije, ki temeljijo na najrazličnejših pretikajočih idejah in ideologijah, delujejo izključno v skladu z interesi tako imenovane: enopetinske družbe; oziroma družbenih elit, ki kopičijo takšen ali drugačen kapital izključno za lastne potrebe in cilje. Iz česar posledično sledi, da spoštovanje zakonitosti ekonomije prostega trga ter preostalih ekonomskih ideologij preprosto ni v najboljšem interesu katerega koli naroda. Na osnovi česar prav tako lahko tudi povsem opravičeno pričakujemo takšne ali drugačne zunanje in notranje pritiske, v kolikor bi začeli z razmišljanjem o postopnem uvajanju predhodno omenjenih ukrepov za zaščito naših nacionalnih interesov. Da pa nas ne bo preveč 'strah' nastanka tako imenovane: policijske države, gre na tem mestu omeniti, da so marsikatere zahodne države izrazito policijske države; na primer: Švica, Francija, Belgija, Velika Britanija, Švedska, Kanada, ZDA... in Japonska. Prav tako pa gre na tem mestu tudi omeniti, da zagovornice in zagovorniki najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij nemudoma označijo sleherno državo, katera začne sistematično in organizirano omejevati njihove ideje in ideologije, za 'policijsko državo', katero nadvse marljivo poizkušajo prikazati kot 'smrt demokratične in pluralistične družbe' ter kot rojstvo takšne ali drugačne avtoritativne ali celo totalitarne družbe. Pri čemer je nadvse zanimivo dejstvo, da zagovornice in zagovorniki najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij označujejo Švico za avtoritativno družbeno utrdbo v srcu 'demokratične Evrope'; navkljub dejstvu da Švica pozna ogromno število demokratičnih orodij (negativni preferenčni glas v polnem obsegu na volitvah, visoko stopnjo socialne varnosti, visoko stopnjo pravne varnosti...), o katerih v ostalih demokratičnih državah ne želijo niti slišati. Nadejam se, da sem vam v svoji tokratni objavi nakazal zadostno število alternativnih možnosti razmišljanja v zvezi z drugim sklopom mojih vprašanj, ki sem vam jih zastavil, da boste začeli o slednjih razmišljati izven okvirov tega, kar naši 'predragi' mediji predstavljajo za edino stvarno in realno. Za konec bi vas zgolj še pozval k temu, da ste v vašem razmišljanju pri iskanju odgovorov na drugi sklop mojih vprašanj čim bolj drzni, kreativni in samoiniciativni. V končni fazi vendarle velja rek: "Sreča se nasmiha drznim." "The person who takes the banal and ordinary and illuminates it in a new way can terrify. We do not want our ideas changed." Frank Herbert, Chapterhouse: Dune "To know a thing well, know it limits." Frank Herbert, Chapterhouse: Dune Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljen emanuel, Vsakdo od nas 'vidi' zgolj to, v kar si sami (zavedno ali nezavedno-zavedno) izberemo verjeti. Temeljna razlika med nama je zgolj v tem, kar sva si izbrala, da bova verjela. Vi verjamete, da smo kot narod v riti, medtem ko sam trdno verjamem, da se naš narod šele prebuja. Vaša vera vas usmerja k temu, da sprejmete poraz kot vašo edino možnost in se predate. Medtem ko mi moja osebna prepričanja in verovanja preprosto ne dopuščajo, da bi kadar koli, ne glede na vse ali kar koli, sprejel bodisi svoj poraz bodisi poraz svojega naroda kot edino možnost. http://www.youtube.com/watch?v=AMf2a403eqM Ja sam Dalmatino, od srca i duše; nisam ja od onih, kako vitar puše. Ja sam Dalmatino, imam ljubav svoju; zaklet sam u more, i u bilu boju. V obdobju osamosvajanja in v začetnih letih osamosvojitve našega naroda, ne bi ravno govoril o kakršni koli veri pri našem narodu. V tistem obdobju je naš narod zgolj jasno izkazal veliko mero narodne istovetnosti, narodne enotnosti in primarno čustvo: zanosa na nacionalni ravni. Pri čemer moramo upoštevati, da primarno čustvo: zanosa vedno hodi z roko v roki z njegovim negativnim polom - primarnim čustvom: obupa. Negativno primarno čustvo: obupa pa vedno vodi v negativno primarno čustvo: nemira, katero predstavlja nasprotni pol primarnemu čustvu: spokoja. Medtem ko negativno primarno čustvo: nemira nadaljnje vodi v negativno primarno čustvo: sovraštva, katero predstavlja nasprotni pol primarnemu čustvu: sočutja. Vera se nikoli ne razvije zgolj iz primarnih čustev: zanosa, spokoja in sočutja, temveč za svoje rojstvo potrebuje tudi njihove negativne pole - primarna čustva: obupa, nemira in sovraštva. Naš narod je v zadnjih 23 letih dokaj uspešno prehodil pot, ki ga vodi k prebujanju njegove vere v njega samega. Pri čemer gre na tem mestu izpostaviti, da so družbene elite, ki so v tem obdobju uspevale na obupu našega naroda ter so slednjega še dodatno krepile, s tovrstnim njihovim početjem dolgoročno same spodjedale bazo, katera jim je omogočila, da so se obdržale na oblasti. Kajti že nekaj let je moč pri našem narodu opazovati vse intenzivnejšo preoblikovanje njegovega obupa v neposredno obliko nemira ter v posredno obliko sovraštva. Delovanje slednjih dveh primarnih čustev na nacionalni ravni, pa vse bolj prebujajo tako našo civilno družbo kot tudi civilno iniciativo, ki se s slehernim letom le še nadaljnje krepita in razvijata. Seveda pa to ne pomeni, da se bosta naša civilna družba in civilna iniciativa čez noč razvili v trdni in močni strukturi. A dejstvo ostaja nespremenjeno, da sta se začeli intenzivno razvijati in prebujati, in ko enkrat začnejo delovati tovrstni naravni procesi jih je skoraj nemogoče zaustaviti. Pri čemer je vsekakor nadvse spodbudno, da načini, s katerimi trenutne vladajoče elite poizkušajo zaustaviti/zajeziti prebujanje naše civilne družbe in civilne iniciative, dejansko slednji zgolj spodbujajo k njunemu nadaljnjemu razvoju. S prebujanjem civilne družbe in civilne iniciative, pa se v našemu narodu tudi prebuja vera vanj kot tudi njegova vera, da se je sposoben razviti v močen in trden narod. V zaključku bi vam želel le še sporočiti, da v kolikor želite videti še kaj drugega kot zgolj to, kar vam plasirajo najrazličnejši mediji, začnite bolj pozorno opazovati dogajanje in najrazličnejše progresivne procese, ki se odvijajo v naši družbi ter o katerih je zelo malo govora v najrazličnejših medijih. A to, da se tovrstnih progresivnih procesov medijsko ne izpostavlja še ne pomeni, da ne obstajajo ali da so šibki. Številne domoljubne Slovenke in Slovenci, ki so tako ali drugače udeleženi v tovrstnih procesih, s slehernim dnem utrjujejo njihovo vero v to, da lahko na najrazličnejših področjih njihovega osebnega in strokovnega preučevanja, udejstvovanja in delovanja prispevajo njihov lastni doprinos k izboljšanju razmer v naši državi. Zaradi česar smo pogostokrat označeni kot utopični optimisti. A kot sem že večkrat omenil je človekova vera v kar koli ali kogar koli vedno iracionalne narave. Vendar nikar ne pozabimo, da je prav človekova vera tista, ki mu omogoči, da doseže kar koli si zada. V kolikor boste usmerili le en manjši del vaše pozornosti še na kaj drugega kot zgolj na to, kar nam plasirajo naši 'predragi' mediji, boste tudi sami lahko prepoznali ogromno tovrstnih posameznic in posameznikov, ki se nahajajo v okoljih vašega osebnega in strokovnega preučevanja, udejstvovanja in delovanja. http://www.youtube.com/watch?v=UkShtxUHITA Vraćam ti se, Dalmacijo, mati šalji klapu da me putem prati. Zapivat ću nek proplaće stina evo, majko, evo tvoga sina. ... Zapivat ću našu od starina Dalmacijo, evo tvoga sina. Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljen Pico Della Mirandola, Z zgoraj citiranim vašim odgovorom sem zelo zadovoljen, saj ste nadvse lepo in na kratko predstavili zakaj se le redke sposobne posameznice in posamezniki, iz najrazličnejših strok, dejansko odločamo za vstop v politiko. Bi pa v tokratni svoji objavi želel izpostaviti, da posameznice in posamezniki kot sem jaz politika ne zanima tudi zato, ker: Se zavedamo tega, da smo naklonjeni načinu delovanja, kateri je za marsikoga na prvi pogled izrazito absolutistične in totalitarne narave, kar se je že nekajkrat pokazalo zgolj v moji komunikaciji z nekaterimi uporabnicami in uporabniki tega foruma;Smo dobra izbira zgolj za vodenje najrazličnejših sistemov, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih kriznih okoliščinah;Imamo za seboj večletno uspešno vodenje najrazličnejših sistemov, ki so se znašli v takšnih in drugačnih kriznih okoliščinah, in se dobro zavedamo kakšno ceno moramo plačati, v kolikor želimo v doglednem roku vsaj za prvo silo normalizirati določen sistem, ki se je znašel v kriznih okoliščinah;Se zavedamo, da je naš način razmišljanja, udejstvovanja in delovanja v marsikaterem pogledu nadvse drugačen, v kolikor ne celo zelo tuj, večini ljudi;Preprosto ne verjamemo v kakršne koli pretikajoče ideje in ideologije;V svojih prizadevanjih na najrazličnejših področjih našega osebnega in strokovnega preučevanja, udejstvovanja in delovanja težimo k temu, da podpiramo nadaljnji razvoj in krepitev tako civilne družbe kot tudi civilne iniciative. Osebno se za razliko od večine meni podobno mislečih posameznic in posameznikov, iz najrazličnejših strok in družbenih stanov, vsekakor strinjam z marsikaterim argumentom posameznic in posameznikov, ki bi si želeli nas postaviti na vodilne vodstvene družbene položaje. A ne glede na vse na koncu ostaja nespremenjeno dejstvo, da se mora posameznik zavedati svojega mesta v širši sliki njegove družbe, s katerim mora tudi biti zadovoljen. Prav tako pa se mora tudi izogibati kakršnemu koli teženju, da bi posegal izven intervala, ki ga določa njegovo mesto v družbi. Kajti vsakič, kadar nekdo začne posegati izven njegovega intervala delovanja, se njegova prizadevanja in delovanja slej kot prej tako ali drugače izrodijo. Kar v primeru posameznic in posameznikov kot sem jaz pomeni, da s svojim delovanjem, ki presega nam namenjen interval preučevanja, udejstvovanja in delovanja tlakujemo pot, ki lahko vodi v najhujše oblike absolutističnih in totalitarnih oblik družb. Iz česar sledi, da obtožbe spoštovane Iknee zoper posameznice in posameznike kot sem jaz, katere je izpostavila v eni izmed njenih predhodnih objav, v trenutni temi, niti niso povsem neutemeljene, v kolikor si lahko na tem mestu dovolim malo humorja na svoj račun. Njena edina napaka je bila zgolj v tem, da je malo preveč poenostavila določene procese. Namreč nevarnost za vzpostavljanje/nastanek najrazličnejših najhujših oblik absolutističnih in totalitarnih oblik družb ne prihaja neposredno iz naše strani, temveč iz naslova naših naslednic in naslednikov, v kolikor slednji niso tako skrbno izbrani kot so to bili izbrani Jezusovi apostoli. Namreč posameznice in posamezniki kot sem jaz pri svojem vodenju najrazličnejših sistemov, ki so se znašli v takšnih ali drugačnih kriznih okoliščinah, nadvse temeljito in metodološko ustvarjamo centralizirano-decentralizirane sisteme. Kateri so v skoraj vseh pogledih izrazito decentralizirani, medtem ko v svojem bistvu obdržijo visoko stopnjo notranje (latentne) centraliziranosti. Kar jim omogoča izrazito visoko stopnjo usklajevanja, prilagajanja, razvijanja, dopolnjevanja, nadgrajevanja, kreativnosti, inovativnosti, samoregulacije, poistovetenja njihovih pripadnic in pripadnikov z njimi, poenotenja njihovih pripadnic in pripadnikov... preprosto zato, ker temeljijo na povsem drugačnih orodjih, katere uporabljajo zagovornice in zagovorniki najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij. Pri našem ustvarjanju centralizirano-decentraliziranih sistemov se primarno naslanjamo na orodja, na katerih temeljita človekova vera in duhovnost; oziroma pravilneje na sistemu diametralnega nasprotja: zavest - intuicija, katerega primarni nosilec je človekovo versko izkustvo, ter na sistemu diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest, katerega primarni nosilec je človekovo duhovno izkustvo. Z uporabo najrazličnejših orodij, na katerih temelji sistem diametralnega nasprotja: zavest - intuicija, omogočimo najrazličnejšim posameznicam in posameznikom, ki predstavljajo določen sistem, da začnejo verjeti vanj, na osnovi njihovega zavedno-nezavednega istovetenja s slednjim; s čimer jim omogočimo, da nadaljnje razvijajo njihova čustvovanja: vere, ljubezni in vere vase, katere so primarno v domeni človekove vere, katere primarni nosilec je versko izkustvo. Medtem ko jim z uporabo najrazličnejših orodij, na katerih temelji sistem diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest, omogočimo, da se poenotijo z njim, na osnovi njihovega nezavedno-zavednega poenotenja s slednjim; s čimer jim omogočimo, da nadaljnje razvijajo njihovi čustvovanji: samouresničitve in samo-izkustva, kateri sta primarno v domeni človekove duhovnosti, katere primarni nosilec je duhovno izkustvo. A sleherna oblika delovanja, s katerim nekdo pri ostalih ljudeh, s katerimi na kakršen koli način sodeluje, spodbuja nadaljnji razvoj njihovih primarnih oblik čustvovanj (vera, ljubezen, vera vase, samouresničitev in samo-izkustvo), s pomočjo temeljnih orodij, na katerih temeljita sistem diametralnega nasprotja: zavest - intuicija (versko izkustvo) in sistem diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest (duhovno izkustvo), hodi z roko v roki s pogubo tistih, katerih naj bi tovrsten sistem varoval in ščitil ter jim tudi služil. Preprosto zaradi tega, ker večina ljudi slej kot prej razvije določeno obliko nezavednega odpora do tistih, ki smo tovrstne sisteme sposobni voditi v skladu z njihovimi najboljšimi interesi, zaradi česar nas tudi slej kot prej odstavijo iz trenutnih vodilnih vodstvenih družbenih funkcij. Težava pa nastane pri naši zamenjavi, saj nas zgodovina nenehno opominja, da naši sistemi, ko so enkrat vsaj za silo vzpostavljeni privabljajo najmanj ustrezne posameznice in posameznike, kateri vidijo zgolj za večino ljudi nevidne nepredstavljive potenciale za vzpostavljanje najrazličnejših najhujših absolutističnih in totalitarnih oblik vladanja. Zelo nazoren tovrsten primer nam ponuja način kako je japonska dinastija Tokugawa uporabila konfucijaizem tekom njenega 265 letnega šogunata. V okviru katerega je uporabila enega izmed najbolje dodelanih človeških sistemov, s katerim je moč v zelo kratkem obdobju preoblikovati kaotično družbo, katera je bila več stoletij v nenehni državljanski vojni, v urejeno in civilizirano mirno družbo, izključno za to, da je ustvarila najbolje dodelano najhujšo obliko absolutistične in totalitarne družbe v celotni človeški zgodovini. 265 letno politiko Tokugawa šogunata pa so nadaljnje s pridom uporabile tako Meiji, Taisho kot tudi zgodnja Showa oblast, za njihove imperialne vojne v obdobju od 1882 do 1945. Kot je razvidno iz zgornjega odstavka posameznice in posamezniki kot sem jaz preprosto nismo primerna izbira za neposredno vodenje družbenih sistemov, kot je to na primer: država, kateri se niso znašli v kaosu. Preprosto že zaradi tega, kar smo se lahko naučili iz lekcij človeške zgodovine. Na drugi strani pa nam je vsem po vrsti skupna tudi izrazita naravnanost k takšni ali drugačni bojevniški miselnosti. Katera nam omogoča, da nadvse uspešno vodimo najrazličnejše sisteme, ki so se znašli v takšnih ali drugačnih kriznih okoliščinah, iz njihove trenutne kaotičnosti, medtem ko nas istočasno nadvse ovira pri vodenju sistemov, ki še vedno niso uspeli razviti zadostno stopnjo kaotičnosti, ki bi opravičevala visoko stopnjo tveganja, v kolikor bi kdor koli izmed nas prevzel njihovo vodenje. In tako naš narod, družba kot tudi naša država še vedno niso uspele razviti tovrstno zadostno stopnjo kaotičnosti. Vse kar naš narod, družba in država potrebujejo za njihov nadaljnji progresivni (trajnostni) razvoj, je zgolj naša spodbuda, podpora ter naše zaupanje in vera vanje. Kajti ne glede na vse kar se je odvijalo v zadnjih 23 letih ter kar se na dnevni bazi prikazuje našemu narodu, so dejanske razmere, s katerimi se sooča naš narod, veliko manj črne in alarmantne kot se jih to prikazuje. Naš narod se vse bolj 'pridno' prebuja in postavlja na lastne noge ter tudi začenja v vse večjem obsegu verjeti vase, da je sposoben in zmožen, da se razvije v trden in močen narod. In tako kot ni modro mladega človeka, v starosti med 20 in 30 letom starosti, pri njegovih prvih začetnih napakah in spodrsljajih nemudoma zatreti in mu pokazati 'pravo Pot', povsem enako velja tudi za mlado civilno družbo (narod). Vse kar tovrstni mladostnik oziroma mlada civilna družba potrebuje je zgolj to, da verjamemo vanj/o, mu izkažemo primerno obliko spoštovanja in zaupanja ter ga nežno vodimo, s pomočjo posrednih sredstev, da odkrije svojo lastno Pot, kakršna koli že ta je. Zaradi česar ni nikakršne potrebe, da bi se naš narod začel na kakršen koli način spogledovati z idejo, da na vodilne vodstvene družbene funkcije postavlja posameznice in posameznike kot sem to jaz. Lep pozdrav, KoryuBudo

Spoštovana Ceres, Vse kar potrebujete je zgolj en sam odgovor na eno samo moje vprašanje, s katerim boste prepričali tako mene osebno kot tudi spoštovano domoljubko in spoštovanega Pico Della Mirandolo in bom izpolnil svoj del našega dogovora. Pri čemer se vam ni potrebno lotevati vprašanj, ki zahtevajo poleg makroekonomskih in mikroekonomskih znanj, podrobnih analiz, strokovnih ocen... še marsikatero drugo znanje. Saj trdno verjamem, da ste sposobni prepričati z določenim vašim predlogom praktične rešitve katere koli problematike, ki je predmet vaše obravnavate, tako mene osebno kot tudi spoštovano domoljubko in spoštovanega Pico Della Mirandolo. Moj drugi pogoj za izpolnitev mojega dela našega dogovora je le to, da nam vsem trem ponudite konkretno praktično rešitev, s pripadajočim konkretnim opisom njene izvedbe. Kar vam ne bi smelo predstavljati kakršnega koli pretežkega izziva. Mogoče le še en manjši namig. Ključ do vašega uspešnega zaključka trenutnega izziva se skriva v vašem medsebojnem sodelovanju ter v tem, da se osredotočite zgolj na to, kako lahko vi trije skupaj doprinesete vaš doprinos k rešitvi katere koli problematike, ki sem jih vam izpostavil v svojem javnem izzivu. Torej osredotočite se na manjše projekte. Pri čemer upoštevajte, da je povsem vseeno kateri oziroma čigav projekt boste skupno v celoti izpeljali. Vsak od vas treh poseduje zadostni obseg zelo različnih osebnih in strokovnih znanj in izkušenj. Katere vam skupaj (združene v en celovit multidisciplinaren in pluralističen sistem) lahko omogočijo, da boste več kot le uspešno izpeljali en projekt, ki si ga boste izbrali. A v kolikor boste vztrajali vsak na vašem področju oziroma na vprašanjih, ki sem vam jih ločeno izpostavil, ne boste imeli nobenih možnosti, da uspešno opravite vaš izziv. Torej sodelujte, povezujte... se med seboj, predvsem pa se razmišljajte izven najrazličnejših kalupov. Bodite samoiniciativni, drzni, enotni in kreativni... Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena Ceres, Ali je na osnovi vsebine vaše zgoraj citirane objave moč sklepati, da želite izstopiti iz javnega izziva, v katerega ste prostovoljno vstopili v trenutku, ko ste objavili vašo objavo, v kateri ste prostovoljno zelo na kratko spregovorili o določenih vprašanjih, katerem sem vam namenil v svojem javnem izzivu? V kolikor želite izstopiti iz omenjenega javnega izziva, katerega ste povsem prostovoljno sprejeli, vse kar morate storiti je zgolj to, da to tudi javno poveste. Pri čemer pa se vam ni potrebno v nobenem pogledu kakor koli sklicevati na spoštovano Marso. V končni fazi menim, da bi tudi njo utegnili nadvse zanimati vaši odgovori na moja trenutno zastavljena vprašanja, kakor tudi na moja nadaljnja morebitna vprašanja. Po drugi strani pa tudi nadvse radi razpravljate o makroekonomskih vprašanjih in družbenih problematikah; kakor je tudi moč iz vsebine vaših preteklih objav moč sklepati, da imate vsekakor določena konkretna znanja in izkušnje iz ekonomije. Na osnovi česar se mi na tem mestu poraja naslednje vprašanje. Čemu vnaprej zavračati priložnost, da javno predstavite tako vaša strokovna kot tudi osebna razmišljanja ter z vsemi nami delite vaša znanja in izkušnje? V končni fazi vendarle velja rek: "Znanje, ki ga ne delimo z drugimi je mrtvo in neuporabno znanje." "You do not take from this universe. It grants you what it will." Frank Herbert, Dune Messiah "This is the fallacy of power: ultimately it is effective only in an absolute, a limited universe. But the basic lesson of relativistic universe is that things change. Any power must always meet a greater power." Frank Herbert, Children of Dune Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljeni Pico Della Mirandola, Žal vas moram obvestiti, da sem z vašim odgovorom še najmanj zadovoljen. V kolikor se ne motim sem vam za izziv postavil nadvse preprosto vprašanje, in sicer: "Kako bi nas prepričali, da naj začnemo razmišljati o tovrstnih položajih?" Na katerega ste mi trenutno odgovorili le na način, katerega pogostokrat uporabljamo pri svojem argumentiranju zakaj ne želimo prevzemati kakršnih koli javno izpostavljenih vodilnih vodstvenih funkcij. A v kolikor želite vam bom na tem mestu parafriziral svoje vprašanje. Na kakšen način bi, vi osebno, prepričali sposobno posameznico/posameznika, ki poseduje zadostni obseg tako strokovnih znanj in izkušenj kot tudi zrelo in uravnoteženo razvito osebnost ter jasne vizije, da se javno izpostavi s prevzemom takšne ali drugačne javno izpostavljene vodilne vodstvene funkcije, s katero lahko začne realizirati določeno svojo jasno vizijo skupaj s pasivnimi in nezainteresiranimi posameznicami in posamezniki, kateri se niso pripravljeni v ničemer na kakršen koli način javno izpostaviti? "Power tends to isolate those who hold too much of it. Eventually, they lose touch with reality... and fall." Frank Herbert, Dune Messiah Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena domoljubka, Za začetek bi se vam želel najlepše zahvaliti za vaš odgovor na moja iztočno izpostavljena vprašanja, ki ste ga podali v vaši objavi, pod zaporedno številko: 3394, na 136. strani v trenutni temi. Pri čemer bi želel tudi omeniti, da sem bil z vašim odgovorom najbolj zadovoljen, saj ste se na kratko dotaknili vseh mojih izpostavljenih vprašanj, razen zadnjega seveda, ter ste tudi podali točno to, po čemer sem vas spraševal - konkretne praktične rešitve. Nadvse mi je tudi všeč, da ste se spomnili tega, kar vam je nekoč omenil tovariš predmeta: Obramba in zaščita, saj njegova trditev vsekakor drži. Kakor mi je tudi všeč, da ste malo bolj jasno podali definicijo neoliberalizma, s čimer sedaj vemo s kom oziroma s čim imamo opravka v naši razpravi. Predvsem pa mi je všeč, da ste izpostavili problematiko medijev ter njihovo vlogo in pomen za normalno delovanje civilne družbe. Nadvse sem tudi zadovoljen z vašim pristopom k reševanju problematike iz naslova prebujanja tako civilne družbe kot tudi civilne iniciative našega naroda, kjer ste se vestno držali najbolj preprostih in enostavnih praktičnih rešitev. Katerih se lahko loti sleherni izmed nas brez kakršnih koli izgovorov, v kolikor se za to tudi odloči. Pri čemer je na tem mestu potrebno tudi eksplicitno izpostaviti, da tovrstne preproste in enostavne praktične rešitve, v nobenem pogledu ne izgubljajo svoje učinkovitosti. Kajti v kolikor slednjim pristopi zadostno število posameznic in posameznikov je moč z njimi doseči v sorazmerno kratkem časovnem obdobju gromozanske premike in spremembe, za katere večina trenutno meni, da so zgolj utopične narave. A vsi, ki zagovarjajo najrazličnejša stališča, da s pomočjo tovrstnih pristopov in rešitev ni moč doseči in izpeljati konkretnih in gromozanskih premikov in sprememb na bolje, so dejansko zgolj zagovorniki najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij. Katerih večina dejansko povsem iskreno meni ter tudi trdno verjame, da so edino pretikajoče ideje in ideologije stvarne narave, medtem ko je vse ostalo zgolj utopično razmišljanje, praznoverje in vraževerje. Vendar vse zagovornice in zagovorniki najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij, ki obvladujejo zahodno civilizacijo vse od vzpona razsvetljenskega gibanja v 18. stoletju dalje, pozabljajo in tudi zanemarjajo tako pomen, vpliv kot tudi moč vere. Kar je zgolj posledica tega, da nadvse marljivo enačijo vero z vsem nazadnjaškim, iracionalnim, kaosom ter podobno. Vera je zelo daleč od tega bi bila kakor koli nazadnjaška, medtem ko je na drugi strani vsekakor iracionalna, saj vera primarno temelji na verskem izkustvu, ki je primarni nosilec sistema diametralnega nasprotja: zavest - intuicija oziroma sistema diametralnega nasprotja: misel - uvid. Po drugi strani pa vera vedno hodi z roko v roki z duhovnostjo, katera primarno temelji na duhovnem izkustvu, ki je primarni nosilec sistema diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest oziroma sistema diametralnega nasprotja: uvid - arhetip/aspekt posameznega arhetipa. Iz česar posledično sledi, da vera in duhovnost nimata ničesar skupnega s kognitivnimi procesi in razumom, kateri predstavljajo temeljne sestavne dele človekovega zavednega dela jaza - ega. Zaradi česar sta vera in duhovnost vnaprej iracionalna, saj racionalnost predstavlja zgolj enega izmed temeljnih sestavnih delov človekovega razuma. V kolikor upoštevamo zgoraj izpostavljena dejstva lahko hitro določimo jedro spora med najrazličnejšimi pretikajočimi idejami in ideologijami ter vsemi ostalimi idejami in ideologijami. Namreč jedro spora se nahaja v večstoletnem spopadu med doktrino: objektivnosti, katero zagovarjajo najrazličnejše pretikajoče ideje in ideologije, na eni strani ter na drugi strani doktrino: subjektivnosti, katero zagovarjajo ostale ideje in ideologije. Pri čemer pa na tem mestu ne smemo zanemariti, da obstajajo tudi ideje, ki zagovarjajo tako imenovano: ne-doktrino, katera istočasno tako združuje kot tudi presega obe predhodno omenjeni doktrini. Vse zagovornice in zagovorniki najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij z njihovim zagovarjanjem slednjih dejansko zagovarjajo doktrino objektivnosti, katera temelji izključno na kavzalno-dualistično-deterministično-racionalno-analitično-absolutističnem načinu razmišljanja. Kateremu je povsem tuja in nerazumljiva kakršna koli drugačna oblika razmišljanja, katere istočasno tudi zaznava kot neposredne oblike groženj za njegov obstoj. Posledično kakršen koli dejanski pomen, vpliv in moč vere za tovrstne posameznice in posameznike preprosto ne obstaja niti kot hipotetična možnost. Pri čemer v njihovi parcialni subjektivni realnosti preprosto niso sposobni niti zmožni doumeti, da vse, kar je predmet kakršnega koli človekovega osebnega in/ali strokovnega preučevanja, udejstvovanja in delovanja, v prvi osnovi temelji prav na veri; oziroma pravilneje na verskem in duhovnem izkustvu. Zaradi česar so tovrstne posameznice in posamezniki vedno znova presenečeni in posledično tudi povsem nepripravljeni, ko se soočijo z delovanjem vere in duhovnosti; oziroma v kolikor to povem malo drugače z delovanjem arhetipov, aspektov posameznih arhetipov, arhetipskih simbolov, arhetipskih idej, vrlin, uvidov in spoznanj. Delovanje najrazličnejših tovrstnih nosilcev psihične energije je zagovornicam in zagovornikom najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij v celoti terra incognita ter ko se izrazi na masovni kolektivni ravni za njih predstavlja utelešenje njihovega arhetipskega strahu pred Velikim neznanim, katerega označujejo z najrazličnejšimi pojmi, kot so to na primer: iracionalnost, fundamentalizem, fanatizem, kaos in podobno. A dejstvo ostaja nespremenjeno, da je moč tovrstne naravne sile, procese in zakonitosti obvladovati izključno na osnovi našega podrobnega preučevanja njihovih stvarnih narav in načinov delovanja. V kolikor pa nameravamo dejansko podrobno preučevati njihove stvarne narave in načine delovanja, moramo razviti način razmišljanja, ki bo predstavljal antipod kavzalno-dualistično-deterministično-racionalno-analitično-absolutističnemu načinu razmišljanja, kateri predstavlja temelj doktrine objektivnosti, na kateri temeljijo sleherne pretikajoče ideje in ideologije. Kako lahko razvijemo antipod kavzalno-dualistično-deterministično-racionalno-analitično-absolutističnemu načinu razmišljanja? Preprosto tako, da za začetek prenehamo negirati dejanski pomen, vpliv in moč vere. Kajti sleherna ideja, misel, mnenje, stališče, pogled, razlaga, razmišljanje... ni vredno ničesar, v kolikor vanj ne verjamemo z vsem Kdo in Kaj resnično smo ter seveda iracionalno. V kolikor ne verjamemo trdno, neomajno, odločno, brezkompromisno... z vsem Kdo in Kaj resnično smo v nekaj ter smo za to pripravljeni kadar koli in ne glede na vse plačati tudi najvišjo možno ceno, potem ne bomo nikoli v ničemer uspeli ter bomo v sleherni nameri, ki si jo bomo zadali tudi klavrno propadli. Osebno vedno pravim: "Povej mi v kaj verjameš z vsem Kdo in Kaj resnično si ter si zato tudi pripravljen kadar koli ne glede na vse plačati najvišjo možno ceno in ti povem kdo si." Vsakič, ko prenehamo verjeti v nekaj s tem vedno sprejmemo poraz kot svojo edino možnost. S sprejetjem lastnega poraza pa naredimo vse naše pretekle žrtvovanja, odrekanja in prizadevanja ter vsa žrtvovanja, odrekanja in prizadevanja naših predhodnic in predhodnikov za nesmiselna in brezpredmetna. S tem, ko sprejmemo poraz za svojo edino možnost pljunemo v obraz tako vsemu, za kar smo se vse do takrat prizadevali, kot tudi vsem preteklim rodovom, katerih delo smo zgolj nadaljevali vse do točke, ko smo sprejeli poraz za svojo edino možnost. S sprejetjem poraza kot naše edine možnosti preprosto obupamo, se vdamo in ne storimo ničesar več, da bi se mu izognili. "All that is necessary for the triumph of evil is that good men do nothing." Edmund Burke Ali v kolikor potrebujemo kakšno lekcijo iz zgodovine... Leta 480 pr. n. št. se je špartanski kralj Leonidas I. odločil odločno zoperstaviti vojaški moči takratne svetovne vojaške in gospodarske velesile Ahemenidskemu Perzijskemu cesarstvu, v bitki pri Termopilah, kjer je skupaj z njegovimi možmi tudi padel. A vse do današnjih dni odmeva: "Go tell the Spartans, thou who passest by, "That here, obedient to their laws, we lie." Bitka pri Termopilah je bila ključnega pomena, da so združene grške mestne države naslednje leto, 479 pr. n. št., v bitki pri Plateji, odločilno porazile agresorske vojaške sile Ahemenidskega Perzijskega cesarstva. Leta 334 pr. n. št. se je Aleksander Veliki odločil doseči nemogoče - osvojiti Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo z zgolj 30.000 možmi in približno 5.000 konjeniki, kar je uspel tudi doseči le čez slabih 5 let. Leta 329 pr. n. št. je uspešno osvojil celotno Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo. Spomladi leta 218 pr. n. št. se je Hannibal Barca odločil doseči nemogoče - z njegovo armado prečkati Pireneje, celotno, takrat povsem neznano, ozemlje današnje južne Francije ter na koncu Alpe in tako prenesti bojišče v 2. kartažanski vojni na rimska tla. Hannibal Barca je uspešno prečkal celotno pot v manj kot 8 mesecih ter 21. decembra 218 pr. n. št. v bitki pri Trebiji prvič odločilno porazil Rimljane na njihovem domačem terenu. V omenjeni bitki je Hannibal Barca izgubil le 4.000 do 5.000 mož in nekaj bojnih slonov od njegove armade, ki je skupno štela 20.000 mož, 10.000 konjenikov in 37 bojnih slonov, medtem ko so skupne izgube rimske armade, ki je skupno štela 38.000 mož in 4.000 konjenikov, znašale 32.000 mož. In to navkljub dejstvu, da je do bitke pri Trebiji prišlo le približno 14 dni za tem, ko je Hannibal Barca z njegovo armado uspešno prečkal Alpe in vstopil na ozemlje Rimske republike. Iz celotne človeške zgodovine, in ne le iz njenega vojaškega dela, se lahko naučimo, da sleherna velika človeška dejanja primarno temeljijo na delovanju najrazličnejših arhetipov, aspektov posameznih arhetipov, arhetipskih simbolih, arhetipskih idejah, vrlinah, uvidih in spoznanjih. Kateri so po svoji naravi v celoti iracionalni in povsem nerazumljivi sleherni obliki kavzalno-dualistično-deterministično-racionalno-analitično-absolutističnega načina razmišljanja, na katerem temelji doktrina objektivnosti, na kateri temeljijo vse najrazličnejše pretikajoče ideje in ideologije. V kolikor nas zgodovina želi kar koli naučiti je njena prva osnovna lekcija, da nikoli ne podcenjujmo pomena, vpliva in moči človekove vere v nekaj/nekoga. Spoštovana domoljubka, na tem mestu imam za vas naslednji sklop vprašanj: Na kakšen način bi lahko civilna družba uporabila v svoj prid dejstvo, da vsi mediji temeljijo na zakonitostih prostega trga ter zagotavljanja lastnih finančnih sredstev?Ali civilna družba za njeno normalno delovanje dejansko potrebuje kakršno koli ideologijo ali je dovolj, da razvije zgolj eno ali nekaj preprostih idej, s katerimi se bo lahko poistovetila večina njenih predstavnic in predstavnikov?Kaj naj bi predstavljalo osnovo ideologije oziroma ideje/idej aktivne civilne družbe?Ali lahko vsaj malo podrobneje nakažete v kakšno smer in po kakšnem ključu naj bi se po vašem združevala in samoorganizirala civilna družba?Kaj bi lahko bili potencialni viri finančne samozadostnosti civilne družbe?Ali bi lahko predlagali kakršen koli provizoričen primer načina izbiranja zakonitih predstavnikov v okviru civilno družbenih organizacij?Po kakšnem ključu in kako naj bi civilna družba aktivno sodelovala pri odločanju reševanja aktualno perečih političnih in gospodarskih nacionalnih problemov? "The eye that looks ahead to the safe course is closed forever." Frank Herbert, Dune Messiah "Try looking into that place where you dare not look! You'll find me there, staring out at you!" Frank Herbert, Dune Messiah Lep pozdrav, KoryuBudo

Spoštovana Ceres, Za začetek bi se vam želel najlepše zahvaliti za vaš zgoraj citirani odgovor. Kar se zadeva razpršenosti naložb je kot orodje tako kot centraliziranost naložb samo po sebi dvorezen meč, kateri lahko omogoči bodisi lahke bodisi težke prevzeme. Odvisno pač od tega kako se ga uporablja. Kar se zadeva skandinavskih narodov in družb se moramo zavedati, da njihovih modelov brez ustreznih in konkretnih modifikacij preprosto ni moč prenašati v našo družbo. V kolikor naj bi po vašem mnenju zaklenili določene strateške in taktične gospodarske panoge izključno na osnovi razpršenosti naložb, bi vas vljudno naprošal za kakšno vaše nadaljnje podrobnejše pojasnilo/obrazložitev/predstavitev kako naj bi slednja dejansko zagotavljala nedotakljivost posameznih naših strateških in taktičnih gospodarskih panog pred nadaljnjimi tujimi prevzemi. V zvezi z 2. pokojninskim stebrom bi vas vljudno naprošal za kakšno vašo okvirno malo podrobnejšo predstavitev. Pri čemer me pri slednjem trenutno zanima sledeče: Ali naj bi 2. pokojninski steber upravljal ZPIZ ali nek drug državni zavod?Ali naj bi 2. pokojninski steber upravljale zasebne zavarovalnice?Na osnovi kakšnih mehanizmov naj se določi višina minimalnega prispevka za 2. pokojninski steber na nacionalni ravni?Ali naj bo minimalni prispevek za 2. pokojninski steber obvezne ali izbirne narave?Ali naj bi državni zbor odločal o višini minimalnega prispevka za 2. pokojninski steber?Ali naj se višina minimalnega prispevka 2. pokojninskega stebra določa v skladu s trenutnimi regulativi prostega trga?Koliko naj bi znašala višina minimalnega prispevka za 2. pokojninski steber in kakšno premijo bi posameznik prejemal iz naslova njegovega vplačevanja slednjega? (Naprošam vas izključno za vaše osebne preliminarne ocene.) Ali v odnosu do trga javnih naročil zagovarjate stališče enotnega nacionalnega sistema javnega naročanja, kateri bi veljal za vsa državna podjetja, zavode, inštitucije, službe in ministrstva? Kar se zadeva modela Avstrije pri njem velja podobno kot to velja za najrazličnejše skandinavske modele, in sicer da ga brez ustreznih in konkretnih modifikacij preprosto ni moč prenašati v našo družbo. Zaradi česar bi vas vljudno naprošal, v kolikor bi malo podrobneje spregovorili o vaših predlogih modifikacije modela Avstrije, kateri bi imel dejansko aplikativno vrednost za našo družbo. Pri čemer bi vas tudi vljudno naprošal, da malo podrobneje predstavite vaš model decentraliziranega razvoja našega gospodarstva. Kar se zadeva že prodanih strateških in taktičnih podjetij me zanima ali resnično menite, da nam ni potrebno slednjih postopoma pridobiti nazaj. Pri čemer upoštevajte, da smo z izgubo tovrstnih podjetij kot država postali izključno uvoznik najosnovnejših dobrin - od papirnih izdelkov, steklenih izdelkov, rudnin, prehrambenih in živilskih izdelkov, elektronskih izdelkov... do tekstilnih izdelkov. Vsekakor se strinjam z vami, da marsikatere od omenjenih dobrin in surovin nismo sposobni konkurenčno sami pridobivati in/ali proizvajati. A dejstvo ostaja nespremenjeno, da smo brez sleherne bazne industrije v celoti odvisni od tujih in večjih proizvajalcev le teh; kar nas vsekakor spravlja v 'rahlo' nezavidljiv ekonomsko-politični položaj. Kar se zadeva kmetijstva moramo upoštevati, da je slednje v zelo tesni odvisnosti od prehrambeno-živilske industrije in veletrgovcev; oziroma njihovega tržno-ekonomskega odnosa do slednjega. V kolikor upoštevamo, da smo uspešno razprodali vso lastno prehrambeno-živilsko industrijo ter da smo v zadnjih dneh izgubili še zadnjega lastnega veletrgovca, lahko bistveno bolje razumemo 'rahlo' nezavidljiv tržno-ekonomski in razvojni položaj našega kmetijstva. Pri čemer pa moramo seveda upoštevati, da se kmetijstvo brez kohezijske sinteze: kmetijstvo - prehrambeno-živilska industrija - veletrgovci, preprosto ne more razvijati. Na drugi strani se moramo tudi zavedati, da je ohranjanje slovenskega kmetijstva zelo tesno povezano s splošnim življenjskim standardom našega naroda. Katerega večinski del si zelo težko privošči, da bi kupoval izdelke slovenskih kmetov, sadjarjev in vinogradnikov, kateri cenovno ne morejo konkurirati bistveno nižjim cenam tujih kmetov, sadjarjev in vinogradnikov. Pri čemer znova trčimo ob dejstvo, da se bo naše kmetijstvo moralo ustrezno avtomatizirati in silikonizirati, v kolikor želi preživeti. Druga trenutno realna opcija za naše kmetijstvo, pa je tako imenovano: butično kmetijstvo. A v obeh primerih bo veliko naših kmetov, sadjarjev in vinogradnikov primoranih v to, da opustijo njihovo trenutno dejavnost ter si poiščejo zaposlitev v neki drugi panogi. Medtem ko bo istočasno naš narod še nadaljnje izgubljal svojo samozadostnost iz naslova lastnega kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva. Torej kakšni so vaši konkretni predlogi za morebitno rešitev tovrstnih baznih panog? Prav tako bi vas tudi vljudno naprošal, da odgovorite na spodnja vprašanja: Kako bi lahko omejili vpliv tujega kapitala na naše gospodarstvo, kmetijstvo, družbo in državo, v kolikor ne pridobimo nazaj izgubljenih nacionalnih strateških in taktičnih podjetij?Na kakšen način bi se lahko uspešno zoperstavili negativnim družbenim posledicam nenadzorovane pospešene avtomatizacije in silikonizacije v vseh gospodarskih in kmetijskih panogah?Na kakšen način naj bi pristopili k reševanju problema žrtev nenadzorovane avtomatizacije in silikonizacije v vseh slovenskih gospodarskih in kmetijskih panogah?Ali lahko na kakršen koli drugačen način revitaliziramo slovenska podjetja in kmetijstvo, kot zgolj z njihovo nadzorovano nadaljnjo avtomatizacijo in silikonizacijo?Kako naj pristopimo k reševanju problematike nadaljnjih žrtev nadzorovane nadaljnje avtomatizacije in silikonizacije našega gospodarstva in kmetijstva? V zaključku bi vas želel zgolj še opomniti, da ni nikakršne potrebe, da se kakor koli spuščate v takšno ali drugačno konfrontacijo z mojimi osebnimi in strokovnimi mnenji, pogledi, stališči, razlagami, razmišljanji... saj ne prepričujem jaz vas v nekaj, temveč ravno nasprotno. Zaradi česar si boste zelo olajšali vaše delo, v kolikor si boste prihranili tovrstno vaše nepotrebno delo. Po drugi strani pa so moja osebna in strokovna mnenja, pogledi, stališča, razlage, razmišljanja... v naši razpravi povsem brezpredmetna. Kajti edini namen naše razprave je zgolj to, da me vi, skupaj s spoštovano domoljubko in s spoštovanim Pico Della Mirandolo, prepričate vsaj v en sam vaš skupen predlog rešitve posameznega aktualno perečega družbenega problema, s katerimi se sooča naš narod. Na osnovi česar bom lahko izpolnil svoj del dogovora, ki sem ga sklenil z vami. A za konec le še manjše opozorilo. Nikar ne pozabite, da morate vsi trije sodelovati, saj je to moj najpomembnejši pogoj, na osnovi katerega bom lahko izpolnil svoj del dogovora. Kajti v izzivu, ki sem ga postavil vsem trem, lahko uspete edino kot enovita in usklajena celota/enota ali pa kot posamezniki v vaši nameri propadate. "There is in each of us an ancient force that takes and an ancient force that gives. A man finds little difficulty facing that place within himself where the taking force dwells, but it's impossible for him to see into the giving force without changing into something other than man. For a woman the situation is reversed. These things are so ancient within us that they're ground into each separate cell of our bodies. We're shaped by such forces. You say to yourself, 'Yes, I see how such a thing may be'. But when you look inward and confront the raw force of your own life unshielded, you see your peril. You see that this could overwhelm you. The greatest peril to the Giver is the force that takes. The greatest peril to the Taker is the force that gives. It's as easy to be overwhelmed by giving as by taking. And you, my son, are you one who gives or one who takes?" "I'm the fulcrum. I cannot give without taking and I cannot take without giving." Frank Herbert, Dune Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena Iknee, Osebno se v celoti strinjam z vami, da se vse trenutne civilizacije pospešeno soočajo z eksponentnim porastom problematike, ki je povezana s tako imenovano: enopetinsko družbo. Kakor se tudi vsekakor strinjam, da trenutno tako politični voditelji kot tudi predstavniki najrazličnejših naravoslovnih in družboslovnih ved podlegajo k njihovemu neresnemu obravnavanju omenjene problematike. Katera se s slehernim dnem zgolj še dodatno krepi ter v kolikor ne bodo pravočasno sprejeti določeni konkretni ukrepi za učinkovito ustavitev najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij, se bomo v kratkem začeli srečevati z zelo resnimi družbenimi problematikami v svetovnem merilu. Ob katerih bodo družbeni izgredi, katerim smo vse od 1995 leta dalje v vse intenzivnejši obliki, priča najrazličnejših svetovnih mestih in prestolnicah videti zgolj kot 'nedolžne' in 'mirne' demonstracije. Pri čemer sem na tem mestu dolžen izpostaviti, da strateške študije vojaško-obveščevalnih in ostalih državnih varnostnih služb tako vseh članic NATO pakta kot tudi ostalih vojaških in gospodarskih svetovnih velesil, več kot le jasno in transparentno opozarjajo naše 'predrage' politike, da trenutni razvoj dogodkov vodi neposredno v novi svetovni oboroženi konflikt. Katerega razsežnosti in intenzitete si trenutno nihče ne zna predstavljati. A navkljub jasnim opozorilom, katere najrazličnejše vlade prejemajo na letni osnovi od tovrstnih služb že več kot 40 let, se za pravočasno ukrepanje vse do današnjih dni ni odločila še nobena vlada katere koli države. Vlade posameznih držav vedno znova, kadar so soočene s tovrstno problematiko, zagovarjajo in izpostavljajo najrazličnejše pretikajoče ideje in ideologije, četudi stvarna dejstva, katera aktivno preučujemo vse od zaključka druge svetovne vojne kažejo na njihovo zgrešenost, iluzornost in utopičnost. Pri čemer se seveda opirajo v prvi osnovi prav na predstavnice in predstavnike najrazličnejših civilnih naravoslovnih in družboslovnih strok, katerih jih še nadaljnje vztrajno prepričujejo v stvarno naravo najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij. Po drugi strani pa vlade posameznih držav v stvarno naravo omenjenih idej in ideologij seveda najbolj resno prepričuje zelo ozek krog gospodarstvenikov. Oboji pa predstavnikom vlad posameznih držav prodajajo omenjene ideje in ideologije pod parolo nadaljnjega gospodarskega razcveta in blagostanja posameznih družb in držav. A v primeru, da predstavniki državnih varnostnih služb in vojske vendarle uspejo poroditi dvom pri predstavnikih posameznih vlad v stvarno naravo najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij. Na koncu zagovorniki slednjih 'osvojijo' srca politikov z argumentom, da jim v primeru hipotetičnih črnih in pesimističnih scenarijev, na koncu še vedno ostanemo pripadnice in pripadniki državnih varnostnih služb, vojske in policije, kateri so dolžni 'zatreti' najrazličnejše ekscesne družbene izgrede. V kolikor si smem na tem mestu dovoliti malo svojega vojaškega smisla za humor. Vse najrazličnejše zagovornice in zagovorniki najrazličnejših takšnih ali drugačnih pretikajočih idej in ideologij in skupaj z njimi tudi naši 'predragi' politiki, pa vedno znova pozabljajo, da tako državno varnostne službe, vojska kot tudi policija v opisu njihovih zadolžitev in obveznosti nimajo nikjer navedeno, da morajo, po potrebi takšnih ali drugačnih zagovornikov pretikajočih idej in ideologij, začeti zatirati lastne narode. Kakor tudi nadvse pridno pozabljajo, da so njihove pripadnice in pripadniki prav tako del istega naroda, katerega bi oni s takšno lahkoto zatirali. A ne glede na vse, kar sem zgoraj na kratko izpostavil, ostaja nespremenjeno dejstvo, da s kakršno koli uporabo nasilnih sredstev ne bodo dosežene nikakršne prepotrebne progresivne spremembe. Osebno trdno zagovarjam svoje strokovno stališče, da kar se zadeva iskanja rešitev tovrstnih problematik, slednje pod nobenim pogojem ne smejo priti iz krogov državnih varnostnih služb, vojske ali policije. Njihove rešitve morajo izključno izvirati iz civilne iniciative posameznih civilnih družb, katere morajo temeljiti na multidisciplinarnih pristopih. Zaradi česar lahko posameznice in posamezniki, ki tako ali drugače trenutno ali so se v preteklosti ukvarjali s poklicnim preučevanjem tovrstne problematike, na njo zgolj opozarjajo obče civilne družbe ter da njihovim predstavnicam in predstavnikom, ki so se pripravljeni soočiti z njimi, nudijo potrebno podporo pri njihovem iskanju omenjenih rešitev. Pri čemer se lahko edino nadejajo, da njihova vera v civilne družbe/narode, katerim pripadajo, ni ravno toliko iluzorna in utopična kot je to narava najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij. Zaradi česar bi bil nadvse vesel kakršnega koli vašega predloga kako bi vi pristopili k reševanju problematike iz naslova najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij. Pri čemer bi vas na tem mestu želel opomniti, da je problematika iz naslova najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij dosegla že tolikšne razsežnosti, da je v zadnjih 20 letih uspešno uspela prepričati politike tudi v to, da začne racionalizirati državno javno upravo. Katera je v zadnjih 40 letih predstavljala še zadnjo trdnjavo, ki je uspešno posrkala vase vse večje množice žrtev pretikajoče ideologije v najrazličnejših kmetijskih in gospodarskih panogah. Ko bo padla še ta zadnja trdnjava svetovne družbe ne bodo imeli nikakršne obrambne linije pred uničevalnim prodorom pretikajoče ideologije; katera se je skozi pretekla desetletja manifestirala pod najrazličnejšim imeni ter trenutno paradira pod imeni: neoliberalizma, tretje industrijske revolucije in posttržne dobe. Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljeni Ceres, domoljubka in Pico Della Mirandola, V vaši nadvse zanimivi razpravi ste se dotaknili marsikatere nadvse zanimive aktualno pereče problematike. Kar se zadeva poteka vaše razprave imate iz mojega izhodišča vsi prav. A nekako sem v vaši razpravi pogrešal kakršne koli vaše predloge konkretnih rešitev obravnavanih aktualno perečih problematik. Na kakšen način bi vi osebno lahko doprinesli vaš osebni doprinos pri njihovem razreševanju. Na osnovi česar je vaša razprava, v kateri ste nakazali kar nekaj precej dobrih idej, zreducirana izključno na raven izmenjave vaših osebnih mnenj, stališč, pogledov, razlag, razmišljanj... Pri čemer zelo hitro začnete sami preusmerjati vašo pozornost od iskanja in ustvarjanja vaših skupnih predlogov konkretnih praktičnih rešitev problematik, katere obravnavate, k temu, da začnete nasprotovati osebnim mnenjem, stališčem, pogledom, razlagam, razmišljanjem... drug drugega. Na takšen način pa boste zelo težko prišli do kakršnih koli vaših skupnih predlogov konkretnih praktičnih rešitev, katere obravnavate. Kajti slednje zahtevajo mulitdisciplinaren pristop razreševanja, v katerem naj bi bilo soudeleženih čim večje število najrazličnejših posameznic in posameznikov, iz najrazličnejših strok, družbenih stanov ter z najrazličnejšimi izkušnjami. Rešitev na vaša obravnavana aktualno pereča vprašanja ne more dati nobena posameznica ali posameznik sam, temveč lahko nastanejo zgolj kot produkt skupnega dela drugače mislečih domoljubnih in družbeno odgovornih posameznic in posameznikov. Vse dokler pa se boste primarno vrteli okrog tega čigavo vaše mnenje, stališče, pogled, razlaga, razmišljanje... o nečem ali o nekom je bolj pravilno, bolj 'objektivno', bolj 'celostno'... pa se boste od vašega zastavljenega enotnega cilja, kateremu vsi težite, zgolj še nadaljnje oddaljevali. Pri čemer se bo lahko določena majhna manjšina posameznic in posameznikov v naši družbi tudi v bodoče 'sladko' nasmihala in spogledovala z izjavo Gaja Julija Cezarja: "Divide et impera." Spoštovana Ceres, vsekakor se tako kot večina preostalih najinih sonarodnjakinj in sonarodnjakov, v celoti strinjam z vami, da je neizpodbitno dejstvo, da je naša država kapitalsko podhranjena. Prav tako se tudi v celoti strinjam z vami, da je nadvse modra gospodarska politika, da na nacionalni ravni zaklenemo vse najpomembnejše in ključne strateške in taktične gospodarske panoge, saj s tem kot narod ohranimo svojo finančno in gospodarsko samozadostnost. Vendar se mi na tem mestu poraja cela kopica strokovnih vprašanj, od katerih za enkrat niste uspeli niti na enega samega zadovoljivo odgovoriti. Na primer, v kolikor omenim zgolj nekaj najpomembnejših: Po kakšnem ključu naj zaklenemo določene preostale nacionalne strateške in taktične gospodarske panoge?Katera podjetja naj določimo za nacionalne strateške in taktične gospodarske panoge?Kakšen model nadaljnjega razvoja našega gospodarstva predlagate: centraliziran, decentraliziran, liberalen, neoliberalen... ter zakaj?Kakšne naj bodo kratkoročne in dolgoročne strateške in taktične prioritete razvijanja posameznih naših gospodarskih panog?Na kakšen način bi lahko znova pridobili nazaj nacionalne strateške in taktične gospodarske panoge, katere smo že prodali tujim lastnikom? Kajti ne glede na ves vik in krik, ki se zadnje dni odvija v našem medijskem prostoru v zvezi s prodajo Mercatorja in Helliosa, ostaja nespremenjeno dejstvo, da smo že do sedaj prodali skoraj vsa nacionalno strateška in taktična podjetja.Kako bi lahko omejili vpliv tujega kapitala na naše gospodarstvo, kmetijstvo, družbo in državo, v kolikor ne pridobimo nazaj izgubljenih nacionalnih strateških in taktičnih podjetij?Na kakšen način bi se lahko uspešno zoperstavili negativnim družbenim posledicam nenadzorovane pospešene avtomatizacije in silikonizacije v vseh gospodarskih in kmetijskih panogah?Na kakšen način naj bi pristopili k reševanju problema žrtev nenadzorovane avtomatizacije in silikonizacije v vseh slovenskih gospodarskih in kmetijskih panogah?Ali lahko na kakršen koli drugačen način revitaliziramo slovenska podjetja in kmetijstvo, kot zgolj z njihovo nadzorovano nadaljnjo avtomatizacijo in silikonizacijo?Kako naj pristopimo k reševanju problematike nadaljnjih žrtev nadzorovane nadaljnje avtomatizacije in silikonizacije našega gospodarstva in kmetijstva? Spoštovana domoljubka tudi z vsem, kar ste izpostavili v vaši zgoraj citirani objavi, se v celoti strinjam. A pri vas se mi zastavljajo naslednji sklop vprašanj, v kolikor izpostavim zgolj nekaj najpomembnejših: Na kakšen način bi predlagali, da naj okrepimo civilno družbo in prepotrebno civilno iniciativo v naši družbi?Kako se naj začne civilna družba krepiti sama od sebe?Kako in s čim bi pritegnili ostale sonarodnjakinje in sonarodnjake, da naj začnejo aktivno sodelovati v civilni družbi?Kako in s čim bi pritegnili ostale sonarodnjakinje in sonarodnjake, da se naj tako ali drugače javno izpostavijo v sklopu njihovih aktivnosti preko njihove civilne iniciative?Po kakšnem ključu in kako naj bi se civilna družba začela učinkoviteje samoorganizirati?Po kakšnem ključu in kako naj bi civilna družba izbirala svoje zakonite predstavnike?Po kakšnem ključu in kako naj bi civilna družba aktivno sodelovala pri odločanju reševanja aktualno perečih političnih in gospodarskih nacionalnih problemov? Spoštovani Pico Della Mirandola, vam pa lahko na tem mestu zgolj sporočim, da se večina tovrstnih posameznic in posameznikov, katere bi vi in domoljubka in Ceres želeli videti na vodilnih vodstvenih političnih in gospodarskih položajih, slednjim nadvse spretno izmikamo. Saj preprosto ne verjamemo v najrazličnejše pretikajoče ideje. Za razliko od zagovornic in zagovornikov najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij, katere takšna ali drugačna oblast nadvse privlači, nas le ta nadvse odbija. Zaradi česar vam zastavljam le naslednje nadvse preprosto vprašanje. Kako bi nas prepričali, da naj začnemo razmišljati o tovrstnih položajih? Da pa za na konec še malo dvignem 'stave', da boste imeli večjo spodbudo pri sestavljanju vaših morebitnih odgovorov. Sem pripravljen podpreti kateri koli vaš predlog, s katerimi boste prepričali tako mene kot tudi ostala dva udeleženca v naši razpravi. Pri čemer imam pod tem, da sem pripravljen podpreti vaš predlog v mislih, da storim vse, kar je v skladu mojih trenutnih sposobnosti in zmožnosti, da ga boste lahko realizirali. In v kolikor boste tokrat, končno enkrat za spremembo, sodelovali med seboj, nimam nikakršnega dvoma, da mi ne boste ponudili vsaj kakšnega konkretnega predloga, s katerim me boste uspešno prepričali. "Don't tell people how to do things, tell them what to do and let them surprise you with their results." George S. Patton Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena Boudika, Pri vas opažam izrazito nenaklonjenost do vsega, kar na kakršen koli način povezujete z vojnimi, vojaškimi, državno-varnostnimi in policijskimi vedami, kakor tudi do vsega kar na kakršen koli način povezujete s kakršno koli obliko legalizma. A vendar predhodno omenjene vede, o katerih civilisti veste zelo malo, in njene pripadnice in pripadniki ne delujejo v nasprotju z najboljšimi interesi naroda, temveč v skladu z njimi. Pri čemer imate civilisti to manjšo težavico, da se v normalno delujoči družbi ne srečate z delovanjem tovrstnih služb kakor koli drugače kot zgolj preko tega, da kje vidite kakšno njihovo uniformirano predstavnico in predstavnika ali da poznate posredno ali neposredno nekoga izmed njih; razen v kolikor vam kakšen prometni policist ne napiše kakšne prometne kazni. Od tu dalje pa se tudi ne ukvarjate niti ne razmišljate kaj preveč o tem kaj so dejanske naloge tovrstnih družb v normalno delujoči družbi. Medtem ko pa se na drugi strani z eno izmed tovrstnih služb srečate izključno, kadar se znajdete v takšni ali drugačni ekstremni okoliščini. Pri čemer se v tovrstnih primerih obračate za vašo osebno zaščito in zaščito vaših pravic izključno na policijo ter kasneje na državno pravobranilstvo. V kolikor se začnete 'poredno' obnašati na najrazličnejših vaših demonstracijah, pa se primarno srečujete s pripadniki posebne policijske enote. Od tu dalje pa so tekoče delovne naloge vojske ter različnih državno-varnostnih služb za vas bolj kot ne terra incognita in se z njimi tudi kaj dosti ne ukvarjate ali razmišljate, razen v okviru najrazličnejših nadvse simpatičnih teorij zarot. Na drugi strani pa nenehno pozabljate, da sleherna demokratična družba brez ustreznih služb, ki zagotavljajo varnost, red in disciplino v njej, po hitrem postopku degradira na stopnjo vsesplošne anarhije, kakršno ste imeli v začetnih fazah moč opazovati v nemirih v Londonu, Parizu, Madridu, Stockholmnu ter ostalih evropskih mestih v letih 1998, 2005, 2011, 2012 in 2013. http://www.youtube.com/watch?v=9Qmks0QVI40 http://www.youtube.com/watch?v=sGHIfeVmASY http://www.youtube.com/watch?v=8m8zfrJEcN8 http://www.youtube.com/watch?v=KUayGEWM77w http://www.youtube.com/watch?v=vZ8yNywAOEk http://www.youtube.com/watch?v=uLE_yGMBdUc http://www.youtube.com/watch?v=k7H02HSip_c Ko pride do tovrstnih 'civilno' družbenih izgredov se večina civilne družbe nemudoma obrne tako na policijo, vojsko kot tudi državno-varnostne službe, saj se šele v tovrstnih primerih znova spomnite, da demokracija brez varnosti, reda in discipline ni nič drugega kot zgolj anarhija. Na kar seveda nemudoma pozabite, ko se umirijo zadeve. Medtem ko vaš spomin na policijo, vojsko in državno-varnostne službe kot predstavnice represivnih služb seveda ostane. Na osnovi katerega pozabljate, da so pripadnice in pripadniki tovrstnih služb, ko niso na uradni dolžnosti prav tako civilisti kot vi, imajo ravno tako kot vi svoje družine, prijatelje... kot si tudi prizadevajo k istim ciljem kot vi. Katerih pa si ne prizadevajo doseči s pomočjo uporabe nasilnih sredstev. Predvidevam, da le malokdo od vas kadar koli pomisli kako se počutijo pripadnice in pripadniki tovrstnih služb pri opravljanju njihovih delovnih nalog zagotavljanja varnosti, reda in discipline v skupni družbi, kadar so primorani umirjati takšne ali drugačne 'civilno' družbene izgrede. Pri katerih na nasprotni strani zelo pogosto srečujejo posameznice in posameznike, katere tako ali drugače poznajo. Na drugi strani bi vam nadvse svetoval, da ne enačite posameznikovega domoljubja in njegovih prizadevanj pri soustvarjanju varne in urejene družbe, kateri pripada, s takšnimi ali drugačnimi oblikami militarizma. Drugače pa se na koncu vedno izkaže, da sleherna oblika demokracije v ozadju vedno temelji na takšni ali drugačni obliki 'militarizma'. Kar velja za vse demokratične človeške družbe od antične Grčije dalje. Pri čemer si bomo naredili veliko uslugo, v kolikor bomo upoštevali kaj so antični Grki dejansko razumeli pod njihovim pojmom demokracije. Še večjo uslugo pa si bomo naredili, v kolikor bomo vsaj malo podrobno preučili nekdanji in trenutni razvoj sodobnih demokratičnih in pluralističnih družb. Zaradi česar nikar ne uporabljajmo tako zelo priljubljenih dvojnih meril, ko poteka razprava o državno-varnostnih službah, vojski, policiji in državnem pravobranilstvu. V zaključku bi vam želel le še omeniti, da progresivno spodbujanje prebujanja narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa nima prav ničesar skupnega z militarizmom, temveč izključno s posameznikovim domoljubjem in družbeno odgovornostjo. "Lex paciferat." Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena Iknee, Ali lahko smatram, da ste se vendarle odločili, da mi ponudite vaš izziv? http://www.youtube.com/watch?v=BNWpZ-Y_KvU Sors salutis et virtutis michi nunc contratia, est affectus et defectus semper in angaria. Hac in hora sine mora corde pulsum tangite; qoud per sortem sternit fortem, mecum omnes plangite! "Libera te tutemet ex infernis." "Libertas perfundet omnia luce." "Leges humanae nascuntur, vivunt, et moriuntur." "Leges sine moribus vanae." "Legio patria nostra." Salutem, KoryuBudo

Pozdravljeni, Moram reči, da mi je nadvse zanimivo opazovati vašo nadvse čustveno nabito razpravo o obstoječih političnih strankah v naši domovini. Katera podobno kot razprava o spravi med pripadniki NOB-a in kvizlinških paravojaških struktur iz obdobja 2. svetovne vojne na Slovenskem, temelji izključno na razdvajanju in na nepotrebnem razpihovanju že tako vznemirjenih občutkov, občutenj in čustev udeleženih v razpravi. A kar je nadvse simpatično opazovati pri vaši razpravi je kako parcialno obravnavanje najrazličnejših sodobnih mitov, ki izvirajo iz polpretekle zgodovine našega naroda, še nadaljnje nadvse uspešno razdvaja naš narod. Kar se zadeva naših najrazličnejših etabliranih političnih strank med njimi in njihovimi predstavnicami in predstavniki praktično ni nikakršnih razlik. Saj si vsi prizadevajo priti do čim večjega obsega oblasti, s katero z roko v roki hodijo: moč, vpliv in najrazličnejše materialne pridobitne možnosti. Primarni problem našega trenutnega večstrankarskega sistema ni v tem, da ni na voljo ustreznih alternativ, temveč v tem, da je večina našega volilnega telesa tako zelo vpeta v najrazličnejše ideološke kalupe, da preprosto niso sposobni prepoznati prvih alternativ, ki so trenutno že na voljo. Seveda pa je potrebno pri prepoznavanju alternativ pristopati s odprtim in začetnikovim umom. Kakor jim je potrebno tudi nameniti primerno možnost, da se izkažejo. Pri čemer pod primerno možnost ne gre obravnavati že zgolj to, da določena alternativna politična stranka pride v državni zbor, temveč da dobi absolutno večino v državnem zboru. Kajti šele v tem primeru se bodo lahko alternativne parlamentarne stranke pokazale v njihovi resnični luči. A za kaj takšnega je pač potrebna narodna enotnost, katero bolj kot katere koli trenutne etablirane politične, družbeno-strokovne in gospodarske elite, rušijo prav najrazličnejše naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki, ki na osnovi njihovih najrazličnejših generalizacij, stereotipov ter slepe in fanatične privrženosti najrazličnejšim sodobnim mitom razdvajajo naš lastni narod; oziroma drugače povedano podpirajo tiste katere obsojajo ter nasprotujejo tistemu za kar si prizadevajo. V kolikor želimo doseči kakršne koli progresivne spremembe bomo morali prvo dati bistveno večji poudarek na naš lastni doprinos k soustvarjanju naše narodne enotnosti, narodne istovetnosti, narodne zavesti in narodnemu ponosu. Za kar pa je prvo potrebno, da presežemo najrazličnejše ovire iz naše polpretekle zgodovine, ki tako uspešno razdvajajo naš narod. A v kolikor želimo preseči omenjene ovire moramo enkrat za vselej odločno reči: "Ne, hvala," vsem najrazličnejšim tematikam o levih in desnih, rdečih in belih, partizanih in domobrancih... ter prepustiti, da se slednjimi nadaljnje ukvarja izključno le še sodobna zgodovina. Kajti le na takšen način bomo lahko svojo pozornost usmerili na resnične problematike, katere dejansko tako ali drugače ogrožajo tako naš narod kot tudi našo družbo. Pri čemer je modro upoštevati, da preživeli živi fosili polpreteklih režimov niso tisti, ki dejansko ogrožajo naš narod. Dejanske nevarnosti za naš narod v sodobni postmoderni družbi, katera se v svetovnem merilu naglo približuje tako imenovani: posttržni družbi, ne izvirajo iz takšnih ali drugačnih 'udbomafij' ali 'sdsmafij', temveč iz povsem drugih naslovov. O katerih pa se v naši domovini praktično skorajda ne govori, še manj pa se iščejo kakršne koli praktične dejanske rešitve za njih. V svetovnem merilu je že več kot 150 let moč opazovati eksponentno porast problematike, ki izvira iz naslova avtomatizacije najrazličnejših gospodarskih in kmetijskih panog. Katera je v zadnjih 40 letih, s pomočjo silikonizacije najrazličnejših gospodarskih in kmetijskih panog pridobila alarmantne razsežnosti v svetovnem merilu. Družbene problematike, ki izvirajo iz slednjih dveh, s katerimi se soočamo tudi v naši domovini, so zgolj zelo šibek odmev dejanskega stanja, ki pospešeno zaobjema celotno svetovno gospodarstvo in kmetijstvo. Neizpodbitno dejstvo je, da je moč v trenutnem gospodarstvu in kmetijstvu zaznati nadvse močne tendence, ki si prizadevajo nenadzorovano pospeševati nadaljnjo avtomatizacijo in silikonizacijo gospodarstva in kmetijstva, seveda vse v imenu gospodarskega napredka in blagostanja narodov in družb. Pri čemer spretno pozabljajo izpostavljati, da trenutne človeške družbe preprosto niso pripravljanje na nenadzorovano pospeševanje avtomatizacije in silikonizacije gospodarstva in kmetijstva, kateri s slehernim letom vodita vse množičnejše odpuščanje tako nekvalificiranih, polkvalificiranih, kvalificiranih delavcev kot tudi nižjih, višjih in tudi visokih vodstvenih kadrov. Na tem mestu gre izpostaviti, da se v svetovnem merilu pogovarjamo o milijonskih številkah na letni osnovi ukinjanja delovnih mest v vseh gospodarskih in kmetijskih panogah. In na tovrstne številke brezposelnih preprosto niso pripravljene niti najbolje gospodarsko razvite države in družbe. Kakor tudi v svetovnem merilu politične in družbeno-strokovne elite trenutno preprosto niso pripravljene, da bi se na kakršen koli način uspešno zoperstavile tovrstni problematiki. V kolikor se naš narod dejansko želi uspešno zoperstaviti tovrstnim nevarnostim, mora postopoma preiti iz trenutnega centraliziranega gospodarstva, ki temelji na makroekonomiji in velikih podjetjih, v decentralizirano gospodarstvo, ki temelji na mikroekonomiji in podjetništvu. A v kolikor želi v tej svoji nameri uspeti mora prvo začeti pospešeno delati na narodni enotnosti, narodni istovetnosti, narodni zavesti in narodnem ponosu. Osebno nadvse močno pogrešam narodno enotnost, istovetnost, zavest in ponos našega naroda, kakršnega je uspel pokazati v obdobju od 1984 do 1991. In pod nobenim pogojem ne nameravam kadar koli kakor koli pristati na to, da naš narod ni zmožen pokazati enake in tudi večje narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa, kot ga je to v omenjenem obdobju. Vse kar naš narod potrebuje je zgolj to, da mu prisluhnemo in ponudimo možnost, da znova stopi na Pot narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa. http://www.youtube.com/watch?v=4hXNxOJdof0 "Divide et impera." Gaius Julius Ceasar Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljen Pico Della Mirandola, Opomniti bi vas želel, da sem kot prvo doshu in šele kot drugo major. In glede, da sva uspešno ugotovila, da ste kar dobro seznanjeni vsaj z osnovami Buda, smatram, da lahko povsem opravičeno pričakujem od vas, da vsaj na osnovni ravni razumete kaj pomeni biti doshu. Kakor tudi smatram, da lahko povsem opravičeno pričakujem od vas, da vsaj na osnovni ravni razumete na čem temelji miselnost Buda. Mar ne? A v kolikor iz takšnih ali drugačnih razlogov želite, me lahko prvenstveno obravnavate kot majorja. Vendar se v tem primeru pripravite, da se boste srečali s precejšnjim številom mojih paradoksalnih mnenj, stališč, pogledov, razmišljanj, razlag... katerih se v tem primeru ne bom potrudil kakor koli nadaljnje obrazložiti. Preprosto zaradi tega, ker sem prvo doshu in nosilec Koryu Buda ter nato vse ostalo. Spoštovana Iknee je vsekakor zelo izobražena in splošno razgledana gospa s precejšnjim naborom najrazličnejših življenjskih izkušenj, kar pri njej vsekakor spoštujem. Vendar pa je žal tudi polna zagrenjenosti in nekakšne splošne jeze na vse in vsakogar. Kakor je tudi precej odtujena od sodobne zahodne družbe, iz katere izvira in kateri tudi pripada. Zaradi česar tudi, po vsej verjetnosti, iskreno meni, da so marsikatere drugačne posameznice in posamezniki izvor vsega, kar ona na osnovi njenega še vedno parcialnega in omejenega načina razmišljanja zaznava in označuje za izvor vsega slabega. Pri čemer v njeni zaslepljenosti pozablja, da nič kar je kadar koli obstajalo, kar obstaja ter kar bo šele nastalo ni zgolj črno-belo, dobro-slabo. Pri njej lahko opazujemo klasično posameznikovo ujetost v dualistično-absolutistični način razmišljanja, kateri posamezniku preprečuje spoznanje, da je za nekaj konkretno dobrega potrebno narediti tudi nekaj slabega. Posledično tovrstne posameznice in posamezniki tlakujejo njihovo pot v pekel z njihovimi lastnimi dobrimi nameni. Kar se zadeva njenih stališč do sedaj pri njej nisem opazil niti enega samega stališča pri kateri koli najini razpravi, s katerim se ne bi strinjal ter katerega ne bi bil tudi pripravljen kadar koli podpreti. Kar pa še ne pomeni, da bom tudi pri njej toleriral kakršne koli metode in oblike agresivne komunikacije in manipulacije. Kajti kot doshu sem dal zaprisego, da bom vse do svoje smrti, v skladu s svojimi trenutnimi najboljšimi sposobnostmi in zmožnostmi nasprotoval slehernim oblikam nasilja; pri čemer osebno obravnavam vse tri osnovne manifestacije nasilja (fizično nasilje, umsko (mentalno in psihološko) nasilje ter duhovno (psihično) nasilje) povsem enako, a ne isto. In omenjeno svojo zaprisego nameravam tudi v bodoče izpolnjevati. V kolikor prisluhnem svoji malo bolj 'zlobni' plati, pa me pri spoštovani Iknee moti le to, da nadvse veselo izziva, vse dokler se ne obelodanijo tako imenovana: rules of engagement, nakar se nadvse hitro umakne. Namreč osebno bi z največjim veseljem sprejel njen izziv. A žal se je ona odločila drugače. Kar se zadeva filantropstva vam lahko zagotovim, da mi je slednji nadvse tuj in precej težko razumljiv zahodni koncept. Namreč osebno zgolj iskreno, predano in brezpogojno verjamem v svojo družino, svoj narod, svojo partnerko ter v celotno človeško vrsto. Medtem ko si na drugi strani zgolj nenehno prizadevam, v skladu svojimi trenutnimi najboljšimi sposobnostmi in zmožnostmi, narediti tisto kar je, v danem trenutku specifične okoliščine, prav; pri čemer pa se preprosto ne oziram kakor koli na to ali je to dobro ali slabo. Kar se zadeva spoštovane Iknee kot kompetentne sogovornice je slednja vsekakor to, medtem ko za enkrat ostaja odprto vprašanje ali mi je tudi enakovredna. Namreč odgovor na zadnje vprašanje lahko izvemo le na en sam način. Kateri pa očitno po njenem mnenju ni v njenem najboljšem interesu, saj je uspešno ugotovila, da bi z njim malo preveč tvegala. S svojo eksplicitno izpostavitvijo omenjenega načina, s katerim lahko ugotovimo ali mi je enakovredna ali ne, sem ji želel le sporočiti eno izmed prvih najosnovnejših lekcij Koryu Buda, in sicer: "Kadar napadaš se moraš popolnoma odkriti in v celoti razkriti Kdo in Kaj resnično si, saj v napadu preprosto ni prostora za kakršno koli obrambo." A tovrstna miselnost, ki temelji na spoštovanju naravnega reda ter na posameznikovi iskreni, odkriti in brezpogojni: odločnosti, brezkompromisnosti, samopožrtvovalnosti in predanosti tistemu, kar v danem trenutku določene okoliščine počneš, njej preprosto ni blizu. Kar se zadeva vašega izpostavljenega problema vojakov se slednjim v celoti strinjam ter ga tudi v celoti podpiram. Pri čemer bi na tem mestu želel dodati, da omenjeni problem vojakov ne velja le za vojake, temveč tudi za večino predstavnikov sodobnih zahodnih in vzhodnih družb. Namreč večina ljudi je navajenih zgolj poslušati in ukazovati; oziroma sprejemati voljo drugih in vsiljevati svojo voljo drugim. Medtem ko jih je le manjšina dejansko sposobnih in zmožnih sprejemati in razumeti mnenja, poglede, stališča, razlage, razmišljanja... ter prepričanja in verovanja drugih ne da bi istočasno tudi sprejemala njihovo voljo in da zgolj predstavljajo svoja mnenja, poglede, stališča, razlage, razmišljanja... ter prepričanja in verovanja drugim ne da bi jim istočasno tudi poizkušala vsiljevati svojo voljo. Sposobnost in zmožnost sprejemanja in razumevanja mnenj, pogledov, stališč, razlag, razmišljanj... ter prepričanj in verovanj drugih brez našega podrejanja njihovi volji ter predstavljanja naših mnenj, pogledov, stališč, razlag, razmišljanj... ter prepričanj in verovanj drugim brez kakršne koli zavedne ali nezavedne želje po našem podrejanju drugih je umetnost, katero razvijamo tekom celotnega svojega življenja. Pri čemer gre na tem mestu izpostaviti, da jo nekateri začnemo razvijati od svojega zgodnjega otroštva dalje (načeloma od svojega 4. leta dalje), medtem ko jo večina ljudi začne postopoma razvijati šele nekje po 30. letu njihove starosti. Zaradi česar ima tudi večina ljudi tolikšne težave, ko se srečajo/soočijo z nekom, ki smo omenjeno umetnost začeli razvijati od svojega 4. leta dalje. Omenjena umetnost pa se v sklopu Koryu Buda imenuje: usklajevanje. Nikjer drugje se bolj nazorno ne pokaže nesposobnost in nezmožnost sodobnih ljudi pri njihovem usklajevanju z nekom drugim, kot se to na samih treningih Koryu Buda, kjer prvič dobijo vsaj malo bolj resen vpogled v to kaj usklajevanje resnično je. A jih zaradi tovrstne njihove pomanjkljivosti doshuji nikoli na kakršen koli način ne obsojamo, četudi ne razumemo najbolje zakaj imajo tolikšne težave z resničnim usklajevanjem z nekom drugim. Kar je zgolj posledica odsotnosti tovrstne pomanjkljivosti pri nas, saj je zaradi našega specifičnega 'conditioninga' nikoli nismo uspeli razviti. Kar pa se zadeva najrazličnejših takšnih ali drugačnih obtožb večine ljudi, da se po njihovem mnenju nismo sposobni usklajevati z njimi na takšen način kot si to oni želijo (ker se nismo sposobni podrejati komur ali čemur koli), pa se slednjim zgolj dobronamerno nasmehnemo. Kajti tovrstnih obtožb smo vedno deležni izključno iz strani posameznic in posameznikov, ki si še vedno domišljajo, da je podrejanje v bistvu usklajevanje. http://www.youtube.com/watch?v=c9XeVogVBXY Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena domoljubka, Nadvse vam priporočam, da si preberete objavo spoštovane Iknee, pod zaporedno številko: 739, na 30. strani, v temi: Samospoznaje, na podforumu: Duhovnost in osebna rast ter mojo objavo pod zaporedno številko:772, na 31. strani in objavo spoštovane Iknee, pod zaporedno številko: 785, na 32. strani, v predhodno omenjeni temi in podforumu. V kolikor se ne motim se boste nadvse zabavali ob njihovem prebiranju, mimogrede pa lahko izveste še kakšno nadvse zanimivo informacijo. Lep pozdrav, KoryuBudo

Spoštovani shamannamo, Nadejam se, da ste se uspeli kaj naučiti iz vašega prebiranja Orwellovega romana 1984. Pri čemer se prav tako tudi nadejam, da vam je uspelo prebrati njegovo Živalsko farmo. Na tem mestu bi vam tudi priporočil roman Aldousa Huxleya: Brave New World, Kurta Vonneguta: Slaughterhouse Five in Josepha Hellerja: Catch 22. V kolikor pa bi si želeli malo bolj zahtevnega branja, vam nadvse priporočam sago Franka Herberta: Dune, katero trenutno nadaljujeta njegov sin Brian Herbert in Kevin J. Anderson. Z vsem dolžnim spoštovanjem, KoryuBudo

Pozdravljena domoljubka, Moram reči, da mi je vaše razmišljanje, ki ste ga podali v vaši objavi, pod zaporedno številko: 3288, na 132. strani trenutne teme, nadvse všeč. Pri čemer mi je še posebno všeč, da ste malo bolje argumentirali in artikulirali vaše razmišljanje. V zgoraj citiranem izseku omenjene vaše objave ste nadvse dobro povzeli in izpostavili česa si vse naše državljanke in državljani želijo. Kar lahko predstavlja odlično narodno združevalno izhodišče za našo nadaljnjo prepotrebno nacionalno razpravo o vnovičnem prebujanju slovenske narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa. Vendar bi na tem mestu želel dodati, da se je civilna družba dolžna samoorganizirati ter s pomočjo njene (civilne) iniciative začeti aktivno posegati tako v soustvarjanje prihodnosti našega naroda, družbe in države kot tudi da začne aktivno sodelovati na najrazličnejše možne načine, na najrazličnejših področjih, pri iskanju in soustvarjanju dejanskih, praktičnih, rešitev z aktualnimi perečimi širšimi problematikami, s katerimi se soočata tako naš narod kot tudi naša družba. Civilna družba našega naroda se mora prvo začeti zavedati, da dejansko poseduje tako moč kot tudi sredstva, s katerimi se lahko aktivno soudeleži pri iskanju rešitev najrazličnejših problematik, s katerimi se sooča naš narod. Na kar se mora začeti jasno in disciplinirano organizirati v bodisi nekaj večjih izredno močnih civilno družbenih organizacij bodisi v večje število srednje močnih civilno družbenih organizacij. Katere bodo lahko dolgoročno predstavljale antipod uveljavljenim političnim, družbeno-strokovnim in gospodarskim elitam. Katere so v zadnjih 23 letih nadvse uspešno monopolizirale tako politični, družbeno-strokovni kot tudi gospodarsko prostor v naši domovini. Naslednji korak se nahaja v tem, da si civilno družbene organizacije zagotovijo njihovo finančno neodvisnost. Kajti brez ustrezne finančne neodvisnosti je sleherno razmišljanje v sodobni postmoderni družbi, ki se v svetovnem merilu naglo približuje tako imenovani: posttržni družbi, o kakršni koli neodvisnosti oziroma neodvisnem/svobodnem delovanju nadvse iluzorno in utopično. Iz česar posledično sledi, da si morajo civilno družbene organizacije zagotoviti zadostno količino lastnih finančnih sredstev, katere bodo pridobivale izključno iz naslova njihovega zagotavljanja/opravljanja/nudenja določenih storitev ali produktov, za katere je nekdo drug pripravljen plačati, ker jih potrebuje. Torej morajo civilno družbene organizacije za njihovo bodoče normalno delovanje ustvariti lastne tržne niše, iz katerih bodo črpale potrebna finančna sredstva za njihovo neodvisno, samostojno, suvereno in svobodno delovanje; oziroma drugače povedano si morajo zagotoviti njihovo finančno samozadostnost. Ko si bodo zagotovile njihovo finančno samozadostnost, pa jih čakata le še dva koraka, in sicer medsebojno povezovanje in sodelovanje ter skupno delovanje na področju predstavljanja antipoda trenutno uveljavljenim političnim, družbeno-strokovnim in gospodarskim elitam. V zaključku bi želel izpostaviti zgolj še to, da so še tako plemenite in visoke moralno-etične vrednote in ideje, katere zagovarjajo in širijo določene posameznice in posamezniki, vredne skoraj nič, v kolikor jih slednji niso sposobni podpreti v prvi osnovi z njihovo finančno samozadostnostjo ter v drugi osnovi z njihovo idejno in strokovno samozadostnostjo. Prav tako pa tovrstne ideje niso vredne ničesar, v kolikor pri njihovem osnovanju in razvijanju njihove nosilke in nosilci niso sposobni delovati tako strateško, taktično kot tudi pragmatično. "Untutored courage is useless in the face of educated bullets." George S. Patton Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena Iknee, Glede na to, da ta vaš 'križarski pohod' proti meni, ki prvenstveno izvira iz vaših občutenj prizadetosti, užaljenosti in še marsikateri drugi obliki sekundarnih občutenj, ker obravnavam primitivna/prvobitna ljudstva iz povsem drugačnega izhodišča kot vi, četudi še vedno priznavam in tudi upoštevam vašega, ter iz vaših občutenj ogroženosti, ker vse intenzivneje ugotavljate, da ste se tokrat z zelo napačnimi metodami in sredstvi spravili nad napačnega posameznika. Pridobiva zame vse bolj smešno in neresno podobo, si bom v tokratni svoji objavi dovolil malo več svojega smisla za humor. Pri čemer se nadejam, da boste vsaj malo bolje razumeli moj smisel za humor, kot ste to razumeli moje objave. V katerih sem se, v skladu s svojimi trenutnimi najboljšimi sposobnostmi in zmožnostmi, poizkusil karseda čim bolje približati vašemu načinu razmišljanja. Predvsem pa se nadejam, da se boste pri prebiranju moje tokratne objave ravno toliko zabavali kot sem se to jaz pri njenem sestavljanju. Preden pa nadaljujem bi vam želel sporočiti, da ste me z vašo objavo, pod zaporedno številko: 739, na 30. strani trenutne teme, spravili v nadvse dobro voljo, in da sem se pri njenem prebiranju nadvse lepo nasmejal (mišljeno izključno v pozitivnem smislu besede, da ne bo znova prihajalo do kakršne koli napačne razlage iz vaše strani). Nadvse zanimivo kako hitro se zatekate k potvarjanju dejstev, mar ne? Namreč do sedaj sem uspel zaslediti v precejšnjem številu vaših objav, v katerih ste odgovarjali različnim uporabnicam in uporabnikom, vašo nadvse močno izraženo 'dobrotljivo' in 'dobrohotno' plemenito 'mesijansko' potrebo po tem, da istočasno nadvse hitro etiketirate najrazličnejše uporabnice in uporabnike ter da jim nato v skladu z vašim 'skromnim', 'dobrotljivim' in 'dobrohotnim' mnenjem pokažete eno in edino pot proti svetlobi in njihovi odrešitvi. Upoštevajoč vašo poklicno in profesionalno usmerjenost lahko tudi povsem opravičeno pričakujemo, da obstaja velika verjetnost, da boste nadvse naklonjeni k temu, da se do posameznic in posameznikov, za katere 'strokovno' ocenite, da so izpod vašega praga splošne razgledanosti, formalne in neformalne izobrazbe ter vaše intelektualne in čustvene inteligence, obnašate nadvse pokroviteljsko. Sleherni pokroviteljski odnos do kogar koli pa je vedno izrazito dvorezen meč. Kajti na koncu vedno žanjemo le to kar sejemo. Osebno razumem in tudi upoštevam, da vas primarno ženejo plemeniti in dobronamerni nameni ter da se tako kot jaz in vsi ostali ljudje tudi vi soočate z vašimi pomanjkljivostmi in šibkostmi. A pri posameznicah in posameznikih kot ste to vi, kateri tako zelo radi podlegate vašemu hybrisu, ne bom nikoli povsem v celoti razumel vašo nezmožnost prepoznavanja posameznic in posameznikov, kateri smo kar se tega zadeva primarno nosilci Nemesisa. Pri čemer imam v mislih antično grški mitološko-filozofski pomen tako hybrisa kot Nemesisa. Saj od nekoga kot ste to vi lahko povsem opravičeno pričakujem, da ste s pomenoma slednjih več kot le dobro seznanjeni, mar ne? Na tem mestu bi vam tudi želel sporočiti, da v bodoče malo bolje upoštevate vse znake, katere posameznice in posamezniki kot sem jaz več kot le transparentno in jasno nakažemo, ter na osnovi katerih lahko posameznice in posamezniki kot ste to vi zelo hitro ugotovite, da imate opravka z nekom, ki zelo drugače razmišlja, se izraža, deluje, sledi povsem drugačnim vrednotam, si zelo drugače razlaga in uporablja primarne vrline ter ima povsem drugačna prepričanja in verovanja od vas. Na kar sem vas tudi v svojih objavah večkrat zaporedoma nadvse eksplicitno opozoril. A očitno sem kot to potrjujejo trenutno znana dejstva (najina komunikacija preko objav v različnih temah na tem forumu) vendarle deloma precenil vaše sposobnosti uporabe temeljnih primarnih orodij vaše zaznave in intuicije. Za kar se vam tudi iskreno opravičujem. Kajti navkljub vsem nadvse transparentnim in nazornim opozorilom ste se vseeno odločiti drezati v nekaj, kar je vam in vašemu načinu razmišljanja povsem tuje in nepoznano. Pri čemer sem vse dokler se niste odločili poseči po sredstvih agresivne komunikacije in manipulacije v vaši komunikaciji z menoj, z vami komuniciral v skladu z delovanjem čustva: sočutja. Zaradi česar sva vse do takrat imela precej dobro medsebojno komunikacijo, kar potrjujejo vaši odgovori vse do obdobja, ko je tematika nanesla na obravnavo primitivnih/prvobitnih ljudstev, do katere se vi več kot le očitno ne znate distancirati in jo zgolj 'hladno', razumsko in analitično obravnavati. Od tistega 'epohalnega' trenutka dalje ste se odločili, da se boste z vašo šibko 'svetlobo' poizkušali zoperstaviti mogočnim silam 'teme'. Kajti po vašem mnenju mora svetloba vedno nadvladati temo. Pri čemer pa pozabljate, da Tema (Veliko neznano) predstavlja izvor Svetlobe (Znano, Poznano). http://www.youtube.com/watch?v=evu3I0ZoERc You run for cover in the temple of love, You run for another, it's all the same; For the wind will blow and throw your walls aside, With the fire from the fireworks up above, With a gun for a lover and a shot for the pain. You run for cover in the temple of love, I shine like thunder, cry like rain; And the temple grows old and strong, But the wind blows longer, cold and long; And the temple of love will fall before, This black wind calls my name to you no more. "At the beginning there was only the Way, also known as Temporary. It was the Way that begot the Darkness, also known as Voidness. And it was the Darkness that begot the Light, also known as Coinsciousness. Without Darkness there cannot be no Light. By sacred marriage between Darkness and Light the whole universe was begotten. After many eons human beings were begotten through the sacred threefold union between the Way, Darkness and Light. During the course of human history most men have turned to the Light and forgot that they, as well as the Light itself, belong to the Darkness. And therefore forsake their true freedom and replaced it with the shackles of their ignorance and hybris. But until this time have remained men who stayed faithfull to the Way of Darkness, and by their faithfullness to it, they have successfully reclaimed their true freedom. Such men are known by many different names in different human cultures and civilizations. But in all human cultures and civilizations the word for them is the same - Warrior. Of all human beings only the warriors are true free men. Because they have faced and conquered their inborn human fear from the Darkness, also known as Voidness or Great Unknown. They have paid the price of Darkness and therefore the Way, also known as Temporary, smiles upon them. And even though they pledged an eternal oath to protect the Light, they serve and belong only to the Darkness and the Way. The Light itself is of little importance or significance to them, because they have not forgotten that they emerged from the Darkness and to the Darkness they shall return." Grega Vodopivc "I must not fear. Fear is the mind-killer. Fear is the little-death that brings total obliteration. I will face my fear. I will permit it to pass over me and through me. And when it has gone past I will turn the inner eye to see its path. Where the fear has gone there will be nothing. Only I will remain." Frank Herbert, Dune "Choose your friends carefully, and even more importantly choose your enemies wisely." Unknown Spoštovana Iknee, predvidevam, da nekdo z vašim znanjem in izobrazbo pozna razliko med pomeni naslednjih treh angleških besed: individuation, individualization in individualism. Čeprav moram priznati, da se mi postopoma poraja dvom v to, da dejansko razumete razliko med omenjenimi tremi angleškimi besedami. Pri čemer se seveda nadejam, da je porajanje omenjenega mojega dvoma posledica tega, da je vsebina vaše objave pod izrazito močnim nabojem najrazličnejših vaših občutkov, občutenj in čustev, katerih iz takšnih ali drugačnih razlogov niste sposobni ali zmožni nadzirati in obvladovati. Na tem mestu se mi tudi poraja naslednje nadvse preprosto vprašanje. V kolikor vaš namen ni, da tako vam osebno kot tudi določenim, vam podobno mislečim, uporabnicam in uporabnikom dokažete vaš prav in si s tem zagotovite nekakšno moralno zmago, v najinem izrazito enostranskem intelektualnem dvoboju, kateri je kot takšen razumljen in zaznavan izključno iz vaše strani, s katero boste lahko obnovili vašo 'ranjeno' samopodobo kot ene izmed vodilnih predstavnic 'vrhovne' moralne avtoritete na tem forumu, kaj potem je vaš namen? Namreč neizpodbitno dejstvo je, da posedujete občutno premalo znanj in tako strokovnih kot tudi osebnih izkušenj iz področja analitične in globinske psihologije, medtem ko na drugi strani ne posedujete praktično nikakršnih znanj iz Koryu Buda ter ostalih tradicionalnih vzhodnih ved, katere predstavljajo predmet mojega več kot 29 letnega tako osebnega kot tudi strokovnega preučevanja, udejstvovanja in delovanja, da bi mi lahko kakor koli uspešno 'sparirali' na mojem strokovnem področju. Pri čemer nikar ne zanemarite, da osebno uporabljam spoznanja in znanja tako analitične, globinske, razvojne, evolucijske, somatske, transakcijske ter ostalih smeri psihologije in psihoterapije kot tudi ostalih sodobnih zahodnih ved in znanosti zgolj kot sredstvo, da čim bolje približam znanja, učenja in spoznanja Koryu Buda, filozofije ravnovesij, taoizma, konfucijaizma, šintoizma, chana, zena, neokonfucijaizma, tradicionalnih kitajskih in japonskih vojnih in vojaških ved, tradicionalnih kitajskih in japonskih družbenih in političnih ved, kitajske in japonske tradicionalne medicine ter ostalih njim sorodnim tradicionalnih vzhodnih in zahodnih ved sodobni zahodni miselnosti. Pri čemer si vsekakor dovoljujem tako osebno kot tudi strokovno svobodo, da v skladu s svojo strokovno izobrazbo, znanjem, spoznanji in izkušnjami dopolnjujem, razširjam in nadgrajujem posamezne pojme in koncepte tudi analitične in globinske psihologije, z namenom, da v čim večjem obsegu uporabljam izraze in pojme, s katerimi so sodobne zahodne družbe vsaj deloma seznanjene, namesto da uporabljam tradicionalne japonske in kitajske izraze in pojme. Naslednjič, ko boste tako ali drugače poizkušali diskreditirati moje strokovno znanje se prvo vprašajte ali mogoče obstaja kakršna koli razlika med zgolj prebiranjem in poglobljenim/temeljitim preučevanjem določenega strokovnega dela. Kakor se tudi vprašajte v kolikšni meri ste uspeli poglobljeno in temeljito preučiti celotni opus C. G. Junga, Ericha Neumanna, Edwarda Edingerja, Mary Esther Harding, Mircea Eliade ter ostalih očetov in mater analitične in globinske psihologije ter primerjalne mitologije. Predvsem pa se na koncu vprašajte kaj dejansko veste o Koryu Budu in vseh ostalih tradicionalnih vzhodnih vedah, katere slednji vključuje vase. Pri čemer seveda ne zanemarite, da sem po svoji strokovni izobrazbi prvo doshu in šele potem major. Iz česar posledično sledi, da bom pri na vseh področjih svojega osebnega in strokovnega preučevanja, udejstvovanja in delovanja izhajal izključno iz Koryu Buda. V končni fazi je Koryu Budo vendarle moj način življenja; oziroma drugače povedano jaz in Koryu Budo sva eno, v kolikor vam to povem na vam bolje 'razumljiv' način. V kolikor boste upoštevali moje zgoraj izpostavljene dobronamerne nasvete, se boste lahko v bodoče nadvse uspešno izognili slehernim nadaljnjim intelektualnim dvobojem z menoj ter si tako tudi uspešno povrnili vaš status ene izmed predstavnic vrhovne moralne avtoritete na tem forumu. V kolikor vam bo na kakršen koli način kakor koli v uteho, vam lahko zagotovim, da me omenjeni status, kateri vam tako zelo veliko pomeni, prav v ničemer ne zanima. Saj v zelo redkih primerih kakor koli dajem kakršno koli težo na takšne ali drugačne vrhovne moralne avtoritete. Saj za svojo vrhovno moralno avtoriteto priznavam izključno svoje sebstvo, medtem ko istočasno tudi pričakujem od ostalih ljudi, s katerimi sem v kakršni koli interakciji, da za njihovo vrhovno moralno avtoriteto priznavajo izključno njihovo lastno sebstvo. Dobronamerno bi vam želel svetovati, da se v bodoče malo manj zatekajte k uporabi takšnih ali drugačni poizkusov jemanja posameznih izjav določenega avtorja izven celotnega konteksta, v katerem je bila določena njegova izjava mišljena/podana. Kajti tovrstne pristope osebno v skladu s svojimi osebnimi prepričanji in verovanji smatram za nedopustne in neoprostljive oblike poizkusov manipulacije ter za skrajno nevljudno in nespoštljivo obliko agresivne komunikacije. Pri čemer vam vsekakor zagotavljam, da boste s tovrstnimi vašimi nadaljnjimi pristopi dosegli zgolj to, da boste na koncu iz najinega porajajočega se konflikta, katerega si tako marljivo prizadevate razviti iz trenutno izključno enostranskega konflikta v dvostranski konflikt, izšli kot absolutna poraženka. Pri čemer bi vas tudi želel dobronamerno opozoriti, da osebno ne znam izgubljati, saj vse do sedaj še nisem izšel kot poraženec iz nobene oblike konflikta, s katero sem se soočil. Po drugi strani pa tudi ne zanemarite, da je preučevanje konflikta v vseh njegovih najrazličnejših oblikah, manifestacijah in okoliščinah tako moj osebni način življenja kot tudi predmet mojega strokovnega preučevanja, udejstvovanja in delovanja. A v kolikor menite, da ste sposobni doseči, da bom iz vaše strani prvič v življenju poražen, sem vaš izziv vsekakor pripravljen sprejeti in ga bom z največjim veseljem tudi sprejel. Saj me tako osebno kot tudi strokovno nadvse zanima kako poraz deluje na posameznika. Vendar v kolikor se boste odločili, da mi namenite ta izziv, za katerega bi vam bil ob vašem morebitnem uspešnem zaključku tudi nadvse hvaležen, upoštevajte, da osebno v kakršni koli obliki spopada/konflikta priznavam, upoštevam in spoštujem izključno svoja lastna pravila. In glede na to, da se je do sedaj več kot le nazorno izkazalo, da v nobenem pogledu ne posedujete miselnosti, ki bi bila v čemer koli kakor koli sorodna moji, se v tem primeru pripravite, da se boste soočil z metodologijo vodenja/razreševanja konflikta/spopada, katera bo vaši miselnosti ravno toliko tuja, nepoznana, nerazumljiva, paradoksalna in brezkompromisna kot ji je to moja miselnost. A kot sem dejal, sem vaš izziv z največjim veseljem pripravljen sprejeti. Sedaj pa odločitev v celoti prepuščam vaši presoji. Pri čemer pa se seveda nadejam, da mi boste namenili omenjeni izziv, s katerim bi se nadvse prijetno zabaval. V kolikor želite vam lahko tudi zagotovim, da bom v primeru, da mi namenite ta izziv z vami prizanesljiv, v skladu s svojimi osebnimi prepričanji in verovanji, saj mi je vaš način razmišljanja, navkljub najrazličnejšim razlikam v najinih izhodiščih in miselnostih, nadvse simpatičen, všečen ter v marsikaterem pogledu tudi veliko bolj soroden, kot bi si to vi trenutno utegnili misliti/predstavljati. http://www.youtube.com/watch?v=TmS20RYxVV4 "Then, Sir, we will give them the bayonet!" Thomas Stonewall Jackson "Lead me, follow me, or get out of my way." George S. Patton Za konec bi se vam želel le še najlepše zahvaliti, da ste mi omogočili, da sem se lahko nadvse prijetno zabaval pri sestavljanju tokratne svoje objave, v katero sem, končno, lahko vključil obilico svojega smisla za humor. Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena Lili Mai, Strokovno vojaško gledano je vojna v klasičnem pomenu besede zgolj posledica vojskovanja dveh ali več nasprotujočih si oboroženih sil oziroma narodov/držav ali skupin narodov/držav. Civilisti skupaj z vojaki, pripadniki paravojaških enot, milic, policije... in politiki sodijo v enega izmed predhodno omenjenih štirih tipov posameznikov. Kot sem že nekajkrat omenil v sami vojni preprosto ni nedolžnih, medtem ko se heroji nahajajo na vseh straneh. Teoretično so lahko nedolžni zgolj tisti, ki niso na nikakršen način bodisi posredno bodisi neposredno povezani z dogodki, ki so se odvijali pred začetkom, tekom in po zaključku posamezne vojne. Torej tisti, katerih se določena vojna v ničemer ne zadeva. Bi pa vas na tem mestu želel opomniti, da je vojna najbolj kompleksen in ekstremen družbeni pojav, s katerim se lahko človek sooči ter kateri v njem prebudi bodisi najboljšo bodisi najslabšo plat njegove resnične narave. "Kako vem kdo je plemenit in kdo ne? Pošljem ga v vojno in počakam, da Pot Vojne razkrije njegovo resnično naravo." Yue Fei V mirnih in v bolj kot ne normalnih pogojih je sleherni človek zlahka plemenit. A resnično plemenit človek je tisti, ki ob njegovem soočenju z najbolj kompleksnimi in ekstremnimi možnimi pogoji ne le uspe ohraniti njegovo prvotno plemenitost, temveč slednjo še dodatno nadgradi in oplemeniti z njegovimi častnimi dejanji. Katera temeljijo na tem, da vedno, ne glede na vse ali kar koli, stori tisto, kar je v danem trenutne okoliščine ali sklopa okoliščin, prav. Kako ve kaj je v določenem trenutku posamezne okoliščine ali sklopa okoliščin prav in kaj ne? Preprosto na osnovi tega, da ne glede na vse ali kar koli sledi izključno samemu sebi. Tovrstnega posameznika lahko povsem opravičeno smatramo za plemenitega in ga naslavljamo s častnim nazivom heroja. Najpomembnejšo lastnost resnično plemenitega posameznika predstavlja njegova moralna vzdržljivost. Katera temelji na njegovi brezpogojni predanosti in zvestobi do njegove družine, božanstva ali višje sile, njegovega naroda ter njegove partnerke. Katere temeljijo na njegovi brezpogojni veri v njegovo družino, božanstvo ali višjo silo, njegov narod in v njegovo partnerko. Katere komplementarno dopolnjuje z njegovo ljubeznijo do njegove družine, božanstva ali višje sile, njegovega naroda in do njegove partnerke. "Pot plemenitega človeka je vedno nadvse samotna Pot, katero mora posameznik v celoti prehoditi sam." Chuang Tzu Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljen Pico Della Mirandola, Kot sem že velikokrat dejal, v vojni ni nedolžnih. Vsi, ki smo bili kadar koli udeleženi v kakršni koli vojni se delimo zgolj na: Častne, dostojanstvene in ponosne posameznike, ki spoštujemo nenapisana pravila častnega vojskovanja;Posameznike, ki se odpovedo lastni časti, dostojanstvu in ponosu ter tako začnejo voditi tako imenovano: totalno vojno, s katero kršijo vsa nenapisana pravila častnega vojskovanja;Poražence;Zmagovalce. "No sane man is unafraid in battle, but discipline produces in him a form of vicarious courage." George S. Patton "You may be whatever you resolve to be." Thomas Stonewall Jackson "Then, Sir, we will give them the bayonet!" Thomas Stonewall Jackson Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljeni Ceres, domoljubka in Pico Della Mirandola, V kolikor se smem malo vmešati v vašo razpravo, bi vam edino želel svetovati, da malo bolj pozorno prisluhnete drug drugemu ter da se ne obešate drug drugemu na vsak njegov najmanjši izbruh vznemirjenih občutkov, občutenj in čustev. Pri čemer upoštevajte, da razpravljate o nadvse občutljivi tematiki. Iz mojega izhodišča si vsi trije prizadevate za dosego istega cilja, s to razliko, da sleherni izmed vas pristopa iz malo drugačnega, vašega, izhodišča. Seveda pa si vašo razpravo še nadaljnje dodatno otežujete, ker želite v celoti obravnavati vse najrazličnejše teme, ki se zadevajo vaše obravnavane tematike. Zaradi česar pridejo vaša različna izhodišča zgolj še do večjega izraza in posledično vse bolj dobivate najrazličnejše občutenja, da razumete drugo stran, medtem ko druga stran ne razume vas. Osebno bi vam svetoval, da pri vaši nadaljnji obravnavi tematike, ki se zadeva NOB-a in kvizlinških paravojaških struktur, njene posamezne teme postopoma in ločeno obravnavate. V kolikor se boste odločili vsaj delno poslušati ta nasvet, boste lahko tudi sami hitro ugotovili, da si vsi trije prizadevate za dosego istega cilja. Dejstvo, da pristopate k doseganju vašega cilja iz različnih izhodišč, raje uporabite kot vašo prednost, namesto da jo ves čas uporabljate kot vašo pomanjkljivost. Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena Ceres, Sporočilo vaše objave je bilo več kot le uspešno razumljeno. Na tem mestu bi želel le še dodati, da me nadvse veseli, da ste ga izpostavili. Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljen Pico Della Mirandola, Kar se zadeva vojaške politike OKH (Oberkommando des Heeres - Vrhovno vojaško poveljstvo) Wehrmachta (nemških oboroženih sil v obdobju 1935 - 1945) slednja nikoli ni predvidevala iztrebljenja katerega koli Jugoslovanskega naroda. Saj je Jugoslovanske narode tekom celotne druge svetovne vojne obravnavala kot svoje zaveznike. Na osnovi podpisa Kraljevine Jugoslavije pristopa k trojnemu paktu, na Dunaju, 25. marca 1941. Dva dni kasneje, 27. marca 1941, so v Beogradu izbruhnile množične demonstracije. Na osnovi katerih je skupina proangleško usmerjenih častnikov in politikov izvedla državni udar. Zrušila kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje države pa je prevzel letalski general Dušan Simović, kateri je tudi dosegel, da je Kraljevina Jugoslavija izstopila iz trojnega pakta. O čemer se seveda v zadnjem obdobju nadvse pridno pozablja, v kolikor si smem na tem mestu dovoliti malo svojega vojaškega humorja. Na osnovi zgoraj, na kratko, izpostavljenih dejstev je OKH Wehrmachta tekom celotnega obdobja druge svetovne vojne Jugoslovanske narode tudi še nadaljnje obravnaval kot svoje zaveznike, kateri so bili po njegovem mnenju žrtve angleških imperialnih interesov. Pri čemer ne gre na tem mestu zanemariti, da so imeli Angleži vsekakor več kot le vojaške interese v nekdanji Kraljevi Jugoslaviji, saj je bilo približno dobrih 70% vseh jugoslovanskih podjetij in rudnikov v lasti angleških podjetij. Posledično je OKH Wehrmachta obravnaval vse kvizlinške paravojaške strukture, ki so delovale na ozemlju nekdanje SFRJ, za svoje legitimne zaveznike. Zaradi česar je tudi dovolila vsem tovrstnim paravojaškim strukturam, da imajo tako lastno poveljstvo kot tudi lastne države ter s tem posledično, da se zaprisege in povelja v sklopu njihovih enot izdajajo v njihovih materinih jezikih. Kar se zadeva slovenskega ozemlja je OKH Wehrmachta imelo prvotno namen ustanoviti zavezniško državo po vzoru NDH in Nedićevske Srbije, katere bi po zaključeni vojni ponovno združili v nekdanjo Kraljevino Jugoslavijo, kateri so bila pri njenem podpisu trojnega pakta, 25. marca 1941, obljubljena ogromna ozemlja v Grčiji. Prav tako pa ne gre pozabiti, da je bilo ogromno enot kvizlinških paravojaških struktur, ki so delovale v času 2. svetovne vojne na ozemlju nekdanje SFRJ, premeščene prvotno na vzhodno fronto ter od leta 1944 na zahodno fronto, za obrambo pred prodirajočimi zavezniškimi oboroženimi silami. Kar se zadeva pravice do uporabe slovenskega jezika v sklopu JLA, je bila slednja pravno vojaško zagotovljena slovenskim nabornikom v vojaškem zakoniku JLA. V katerem je bilo, v kolikor se ne motim v 127. členu, navedeno, da so v sklopu JLA jeziki vseh jugoslovanskih narodov enakopravni ter da imajo vsi vojaki pravico do podajanja zaprisege v njihovem materinem jezik. Kakor tudi da imajo vsi naborniki tekom njihovega služenja vojaškega roka pravico uporabljati njihov materin jezik, medtem ko je bila srbohrvaščina določena zgolj kot uradni delovni jezik JLA. Pri čemer pa je potrebno vsekakor izpostaviti, da je v sklopu JLA le majhen del visokih častnikov zahtevalo spoštovanje omenjenega člena vojaškega zakonika JLA. Lep pozdrav, KoryuBudo

Pozdravljena Ceres, V kolikor mi dovolite bi vas na tem mestu malo popravil. Vojnih in vojaških strokovnih ved ne gre kakor koli enačiti z različnimi doktrinami. Na drugi strani pa se vsekakor strinjam, da sleherna strokovna veda (družboslovna ali naravoslovna) temelji na bolj ali manj dodelanem sistemu sklopu različnih doktrin. A doktrine predstavljajo zgolj osnovno izhodišče posameznih strokovnih ved in se v sklopu slednjih nenehno spreminjajo v skladu z nadaljnjim razvojem le teh. "In all of my universe I have seen no law of nature, unchanging and inexorable. This universe presents only changing relationships which are sometimes seen as laws by short-lived awareness. These fleshy sensoria which we call self are ephemera withering in the blaze of infinity, fleetingly aware of temporary conditions which confine our activities and change as our activities change. If you must label the absolute, use its proper name: Temporary." Frank Herbert, God Emperor of Dune Lep pozdrav, KoryuBudo