KoryuBudo

6. Kdaj pa je clovek sploh harmoniziran? Odgovor na to vprašanje je nadvse preprost in sem ga že omenil v svojem prispevku, a ga bom znova ponovil, da ga ne boste iskali med vsem tem kar sem napisal. Človek je harmoniziran, kadar sledi samemu sebi oz. kadar je popolno in celostno z vsem Kdo in Kaj resnično je navzoč v slehernem trenutku sedanjosti - tukaj in zdaj. 7. Ali Koryu Budo uci tudi meditacijo kot del treninga? Koryu Budo ne uči le različnih meditativnih tehnik, temveč tudi uči meditatcijo v gibanju, meditativno - dihalne vaje, pravilno dihanje, pravilno hojo, pravilno držo, različne tehnike ezoteričnega budizma in Zen - a, filozofijo konflikta, osnove kitajske tradicional nemedicine in še bi lahko našteval kaj vse sodi sem kot sestavni del Koryu Budo -a. Vedite, da je Koryu Budo skozi svojo dolgo in pestro zgodovino vase vključil skoraj vse orientalske znanosti in vede, kakor tudi v zadnjih tridesetih letih vase vključuje tudi zahodnjaške vede in znanosti od zahodne medicine, biomehanike, biodinamike, biokemije, psihologije pa vse do vojaških ved, policijsko - varnostnih ved, sociologije, itd. Skoraj da ni človeške znanosti ali vede, katere Koryu Budo - u ne bi poizkusil vsaj v nekem majhnem delu vključiti vase. Vprašanje je zgolj koliko podrobno se nek posameznik želi seznaniti z učenji Koryu Budo - a. 8. Koliko se Koryu Budo posveca psihi ucenca in koliko fizicnem treningu? Na to vaše vprašanje mislim, da sem vam že uspešno odgovoril v svojem odgovoru na vaše prvo vprašanje. Na tem mestu bi želel dodati zgolj, da v začetnem obdobju leži poudarek na t.i.: "psiho -fizičnem" treningu, dokler učenec ne osvoji vsaj osnov t.i.:"efektivne samoobrambe", medtem ko se v kasnejšem obdobju prenese težišče treninga na samo Zavest učenca. 9. Kje potekajo vaje oz. treningi? Treningi potekajo dvakrat tedensko v Dojo-u na Dolenjski cesti 44a,1000 Ljubljana, kateri se nahaja nasproti želežniške postaje Rakovnik. Posamezni trening traja dve polni uri. Termini: Ponedeljek: 21:00 - 23:00 ure, Petek: 20:00 - 22:00 ure. A več si lahko o moji šoli preberete v temi: Društvo borilnih veščin Ten AiBudo, katero sem prav tako objavil na tem forumu. Upam,da sem vam uspel vsaj delno odgovoriti na vaša vprašanja, v kolikor pa imate še kakršnokoli nadaljnje vprašanje pa mi ga zastavite kar v tej temi. Lep pozdrav, KoryuBudo

4. Ce Koryu Budo uci slediti lastnim prepricanjem, ali nas nauci tudi tega, da ugotovimo, ce so nasa prepricanja morda nam samim in okolju neprimerna? Budo ne uči slediti lastnim prepričanjem, temveč temu Kdo in Kaj resnično smo. Vsekakor pa se v sklopu Budo - a poučuje marsikatero učenje, s pomočjo katerega lahko posameznik ugotovi ali so njegova prepričanja v skladu z njim samim. V kolikor so posameznikova prepričanja v skladu s tem Kdo in Kaj posameznik resnično je, potemtakem tovrstna prepričanje ne morejo nikoli biti neprimerna ne posamezniku samemu ne okolju, v katerem določen posameznik biva. A v kolikor njegova prepričanja niso v skladu z njim samim so lahko tovrstna njegova prepričanja ne le neprimerna njemu samemu in njegovemu okolju, temveč so pogostokrat tudi nadvse destruktivna tako za njega samega kot tudi za okolje, v katerem biva. 5. Ce Koryu Budo govori o udarcih, obrambi, torej pomeni, da na nek nacin morda lahkov zivljenje vseeno privablja okoliscine, kjer bo obramba potrebna. Torej ali je to modro pocetje, ali zgolj realno in pametno v casu? Kot prvo bi vam želel sporočiti, da sem bil nad tem vašim vprašanjem najbolj navdušen in si štejem v čast, da ste mi ga zastavili. Iz tega razloga se bom malce bolj potrudil s svojim odgovorom na to vaše vprašanje, v katerega ste nadvse uspešno vključili kar nekaj nadvse zanimivih podvprašanj. Za začetek bi želel na kratko spregovoriti o principu: Napad je obramba, obramba je napad. Na zahodu zelo pogostokrat zelo napačno tolmačijo princip: "Napad je obramba, obramba je napad", , katerega zelo pogostokrat nadvse radi preoblikujejo v: "napad je najboljša obramba", ki v sebi nosi povsem drugačen pomen kot ga pa nosi dejanski prej omenjeni princip. Princip: Napad je obramba, obramba je napad Ta princip je najlažje razložiti na dejanskem primeru, iz tega razloga bi želel, da si poizkusite čim bolje predstavljati naslednjo osnovno tehniko iz Hyoho Niten Ichi - ryu Kenjutsu - a. V vadbenem prostoru si stojita nasproti oseba A, ki bo izvajala tehniko, in oseba B, ki bo sprejela tehniko. Obe osebi sta v osnovnem stavu: chudan no kamae, kar pomeni da držita bokken (vadbeni meč) na višini pri kateri bi, v kolikor bi potegnili premici iz konic njunih bokken -ov le ti prišli nekje v višini nasprotnikovega vratu in nosu. 1. Korak: Oseba A prvo izvede silovit in nenaden napad na bokken osebe B, stopi s telesom kar se da blizu bokken - u osebe B, s čimer zapre pot meča osebi B. 2. Korak: Oseba A se nenadno zavrti v bokih za približno 180 stopinj in preprosto zgolj prosto potegne svoj bokken za seboj, pri čemer bo njen bokken prišel direktno na vrat osebe B. In borba bo uspešno zaključena za osebo A. Razlaga Oseba A je v 1. koraku, ko je napadla osebo B, izvedla tehniko, ki bi še najbolje ustrezala terminu: obrambna tehnika, saj je odstranila neposredno grožnjo. Medtem ko je v 2. koraku, ko je potegnila svoj bokken v obrambni položaj, dejansko napadla osebo B. V kolikor ste si uspeli razumeti zakaj je 1.korak osebe A dejansko njena obramba in njen 2. korak njen napad, imate približno predstavo o principu: Napad je obramba, obramba je napad. Dejansko pa je znotraj okvirov Budo - a (Pot Vojne, Pot borilnih veščin ali najbolj pravilno: Pot, katera ustavi sleherno nasilje) nadvse nesmiselno govoriti o tovrstnih ekstremih kot sta npr.: napad -obramba ali teorija - praksa. Budo ni naklonjen preučevanju ekstremnih ali absolutnih stanj, temveč preučuje nekaj kar bi še najbolj pravilno opisal s terminom: dinamično ravnovesje. V dejanski borbi vsa absolutna stanja nastajajo in izginjajo v delčku sekunde, zaradi česar bi bilo nadvse nesmiselno preučevati le te. Budo ne pozna ne zmagovalca ne poraženca. Budo ne priznava, da lahko kdorkoli porazi kogarkoli drugega. Iz tega razloga budoka (tisti, ki sledi Budo - u) ne more nikoli dejansko poraziti svojega nasprotnika, kajti sleherni človek lahko porazi edino samega sebe. Budoka, ki nas porazi v dejanski borbi, nas porazi zgolj zaradi tega, ker smo mu to MI osebno dovolili. Tekom same borbe je njegov um prazen in do nas ne čuti nikakršnega čustva, občutenja, želje, namena, niti ene same misli; preprosto se povsem brezpogojno preda Budo - u in dovoli, da Budo deluje skozi njega, in ko nas porazi prav tako ne občuti ničesar ter ohrani svoj um prazen. Na drugi strani pa smo mi, ki smo bili poraženi dovolili bodisi svojemu razumu, da razmišlja, bodisi da nas obvladujejo določena naša čustva, občutenja, želje, nameni ali misli, zaradi česar smo bili tudi poraženi. A poraženi nismo bili iz strani našega nasprotnika. Ne. Poraženi smo bili zaradi nas samih - naš um je bil tisti, ki nas je porazil. Sedaj bi se na kratko želel dotakniti vprašanja zakaj se nek posameznik sploh odloči spoznavati Budo. Ljudje smo nadvse kompleksna bitja, ki imamo navado, da se zelo upiramo slehernemu posploševanju, a glede na to da ste zastavili dokaj splošno vprašanje vam bom poizkusil tudi podati splošen odgovor. Podobno kot v drugih aspektih življenja posameznik tudi na svojem potovanju sledenju Budo - u potuje skozi različne življenske faze. Za lažjo razlago bom omejil posamezne faze zgolj na naslednje štiri: 1. Začetna, 2. Vmesna, 3. Višja, 4. Vrnitev na začetek. 1. V tej fazi se posameznik najpogosteje odloči začeti trenirati oz. se ukvarjati z določeno borilno veščino, katero si izbira glede na osnovi njegove starosti, osebnosti, naravnanosti, želja, ipd. Največkrat je njegov temeljni razlog bodisi želja po spoznavanju samoobrambe bodisi želja po krepitvi samodiscipline in samoobvladovanja bodisi mešanica obeh omenjenih. Pri čemer pa ne smemo tudi zanemariti dejstva, da v to fazo sodijo tudi otroci in mladostniki, kateri si najpogosteje izbirajo določeno borilno veščino na osnovi njihovih lastnih želja in pričakovanj ter želja in pričakovanj njihovih staršev. Vsem posameznikom v tej fazi pa je skupno, da o borilnih sistemih ne vedo ničesar drugega kot le to kar so o njih izvedeli izjavnih medijev in družbe, v kateri živijo. Čeprav zelo pogostokrat zmotno menijo, da dejansko nekaj vedo o borilnih sistemih. Za to fazo velja rek: Ko sem se začel ukvarjati z Budo - m sem mislil, da je voda voda, da je gora gora in da je drevo drevo. 2. V tej fazi posameznik prične resno spoznavati posamezni borilno veščino, borilni sistem ali borilni šport, odvisno pač kaj si je izbral. A na tem mestu bi želel poudariti, da obstajajo ogromne razlike med borilnimi veščinami, borilnimi sistemi in borilnimi športi ter da jih ne gre metati v isti koš, saj načeloma nimajo ničesar skupnega, razen pridevnika: borilni. Glede na to, da osebno pripadam borilnim veščinam - Koryu Budo se bom v nadaljevanju omejil zgolj na te. Skratka, posameznik, ki si je izbral določeno tradicionalno borilno veščino prične na tej fazi spoznavati kako zelo malo je dejansko vedel o Budo - u ter kako zelo so bile zgrešene in napačne sleherne njegove prestave o Budo - u. A njegovi razlogi, da sledi Budo - u na tej stopnji so še vedno: - želja po učenju samoobrambe, - želja po krepitvi njegove samodiscipline, - želja po krepitvi njegove sposobnosti samoobvladovanja. 3. Zaključek te faze predstavlja prelomnico za slehernega posameznika, ki sledi Budo - u. Na koncu te faze posameznik pogostokrat zmotno meni, da nekaj ve o Budo - u, in v kolikor si je ustvaril tovrstno zmotno prepričanje bo načeloma na koncu te faze tudi zaključil z njegovim sledenjem Budo - u in se s tem ne vede odpovedal vsem znanjem, učenjem in spoznanjem, katere bi lahko osvojil, v kolikor bi dosegel 4.stopnjo. Posameznikovi razlogi za sledenje Budo - u na tej stopnji so načeloma: - izboljšanje njegovega tehničnega znanja, - izboljšanje njegove samodiscipline, - izboljšanje njegove sposobnosti samoobvladovanja. Za to fazo velja rek: Tekom svojega spoznavanja Budo - a sem spoznal, da voda ni voda, da gora ni gora ter da drevo ni drevo. Na tej stopnji ima posameznik veliko tehničnega znanja iz področja Budo - a, a še vedno ne najde ravnovesja med njegovim vsakodnevnim življenjem in njegovim sledenju Budo - u. Na tej stopnji posameznik še vedno strogo ločuje njegovo vsakodnevno življenje od Budo- a, čeprav se mu na obzorju že izrisuje njuna prepletenost in soodvisnost, a v kolikor posameznik le to spregleda je zanj potovanje za vedno zaključeno. 4. V kolikor se je posameznik uspel prebiti do te stopnje je končno prišel do spoznanja kako malo dejansko ve o Budo - u, v njem se prebudi resničen občutek skromnosti naspram Budo - u in resnično spoštovanje Budo - a v vsej njegovi veličini in mogočnosti. Na tej stopnji se posameznik šele resnično zave, da je šele na začetku zelo dolgega potovanja. Potovanja, ki je brez začetka in konca. Na tej posameznik se začne postopoma zavedati, da sta njegovo vsakodnevno življenje in njegovo sledenje Budo - u eno. Postopoma se prične zavedati, da sta on in Budo eno - da on JE Budo. Absolutizmi, katere je še do nedavnega tako zagreto iskal v trenutku razsvetljenja postanejo nepomembni ter nesmiselni. Nič več ne razmišlja o sebi, svojem življenju in Budo - u kot ločenih delih, saj se zaveda, da vsi skupaj tvorijo enovito celoto - NJEGA. Nič več mu ni potrebno razmišljati o posameznih tehnikah, saj so le te izginile v trenutku njegovega razsvetljenja. Sedaj gibi,katere je še do nedavnega imenoval tehnike postanejo znova le to kar so: gibi, njegovi gibi, ki se v ničemer ne razlikujejo od njegovih preostalih gibov, kot so npr.: gibi dihalnih mišic, kateri slehernemu človeku omogočajo dihanje. Gibanje, ki se ga je učil vsa ta leta na njegovem potovanju spoznavanja in sledenja Budo - u, postajo zanj tako naravni in običajni kot je njegovo dihanje. In tako kot ne občuti ničesar ali ne razmišlja ničesar, kadar diha prav tako ne občuti ničesar, kadar izvaja gibanje Budo - a. Edini posameznikov razlog sledenju Budo - u na tej stopnji je zgolj: sledenje Budo - u, zaradi Budo - a samega, brez kakršnih koli pričakovanj, želja, namenov, občutenj, čustev ali misli. Tako kot tudi vsi ljudje preprosto le dihamo in ne povezujemo zavedno naših pričakovanj, želja, namenov, občutenj, čustev ali misli z dihanjem, tako tudi budoka (na tej stopnji se posamezniku lahko podeli naziv: budoka) ne povezuje ničesar od omenjenega več z njegovim sledenjem Budo - u. Za to fazo velja rek: Sedaj, ko sem znova na začetku je voda znova voda, gora gora in drevo drevo. Tako, sedaj pa bi želel odgovoriti na bistvo vašega vprašanja. Koryu Budo preučuje resnični fizični spopad v vsej njegovi celoti in kompleksnosti brez kakršnih koli pravil ali omejitev.Edina pravila katere Koryu Budo proučuje so zgolj naravne zakonitosti in principi človeške borbe tako na somatski, mentalni kot tudi duhovni ravni. Koryu Budo pri posamezniku zatira njegovo tekmovalnost,sleherne oblike njegovega ega ter predvsem njegovo željo po zmagi nad nasprotnikom. Kajti Koryu Budo se zaveda, da se sleherna dejanska človeška borba istočasno odvija na posameznikovi somatski, mentalni in spiritualni ravni. V končni fazi Koryu Budo ne zanika dejstva, da je fizični (somatski) konflikt med dvema posameznikoma zgolj posledica njune ne zmožnosti, da najdeta rešitev za njun konflikt na duhovni ali mentalni ravni. A istočasno borilne veščine ne razlikujejo med posameznimi oblikami konflikta: somatski konflitk, mentalni konflikt ali duhovni konflikt med dvema posameznikoma, temveč preučujejo Konflikt v vsej njegovi celoti in temu primerno tudi pripravljajo posameznika. Temeljni namen Koryu Budo je izkoreniti konflikt pri njegovih koreninah- torej na duhovni ravni. Pri čemer pa bi želel omeniti, da koncept duhovnosti v Budo - u ne gre enačiti s konceptom duhovnosti, kakršnega načeloma uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Koncept duhovnosti v Budo - u bi še najbolje ustrezal našemu konceptu: Zavesti. Neizpodbitno dejstvo je, da se sleherni konflikt med dvema človeškima bitjema prvo prične odvijati na duhovni (zavest) ravni, nakar se spusti na mentalno (umsko-verbalno) raven in šele na koncu se manifestira na somatski (telesni) ravni. Najbolj primitivna človeška oblika konflikta je vsekakor somatska oz. fizičen spopad, a hkrati je to tudi najbolj osnovna oblika človeškega konflikta, zaradi česar je ne gre podcenjevati ter jo je potrebno podrobno preučevati. Takoj nad somatsko obliko konflikta se nahaja t.i. : mentalna oblika konflikta, ki prav tako sodi med primitivne oblike človeškega konflikta. In prav ta je najpogosteje vzrok, ki vodi dva posameznika v fizični spopad. Razlika med mentalnim in somatskim spopadom je praktično minimalna, zaradi česar znotraj stroke Koryu Budo - a te dve obliki ne ločujemo in ju imenujemo s skupnim terminom: mentalno - somatska oblika konflikta. Kajti v resničnem življenju ju je praktično nemogoče ločevati, saj vedno hodita v paru. 99% resničnih fizičnih spopadov se vedno prične z verbalnim provociranjem, žalitvami ali s t.i.: verbalnim napadom. Nadvse zanimivo je dejstvo, da dandanes živimo v družbi, ki je nadvse kritična do sleherne oblike somatskega nasilja, medtem ko je istočasno nadvse tolerantna do mentalno - verbalnega nasilja. Kolikokrat smo slišali nekoga reči, da je bil priča, ko je oseba A udarila osebo B le zato, ker ga je ta užalila ali "nekaj" rekla. V tovrstnem primeru bi večina posameznikov v naši družbi tako ali drugače obsojala osebo A in marsikdo bi celo dodal, da naj bi oseba A užalila osebo B nazaj pa bi bil mir. Pri čemer pa tovrstni posamezniki pozabljajo, da žalitev vodi v novo žalitev in ta v naslednjo itd., ter da nakoncu tovrstna komunikacija vedno znova vodi v fizični spopad. Kakšen od posameznikov naše družbe bi celo dejal, da si on, v kolikor bi bil na mestu osebe A, ne bi dovolil, da bi ga žalitev osebe B kakorkoli prizadela ali vznemirila ter da bi le mirno odkorakal od osebe B. Tovrstni posameznik s svojo izjavo daje le vedeti kako zelo malo ve o resnični naravi človeškega spopada ali konflikta v praksi. Kajti dejstvo je, da se le malokdo lahko vedno izogne takšni obliki mentalno - verbalnega spopada, ko se znajde v dejanski situaciji. Pri čemer je potrebno upoštevati, da smo lahko v tovrstni dani situaciji imeli nadvse slab dan za seboj, da smo izvedeli nadvse neprijetno novico, da smo izgubili službo ali stanovanje ali ljubljeno osebo, da smo lahko neprespani, da smo bili malo pred tem že verbalno sprovocirani s strani neke tretje osebe,itd. In če vsem tem možnim elementom dodamo še, da je oseba B v našem primeru nadvse žaljiva, arogantna in mentalno - verbalno agresivna in nam ne dovoli, da se umaknemo. Pri čemer ne gre zanemariti dejstva, da se približno 90% človeške komunikacije odvija na ne verbalnem nivoju, katerega predstavljajo: drža telesa, naklon glave, barva in ton glasu, intenziteta in način govora, geste, obrazna mimika, itd. Potem lahko kar hitro ugotovimo, da bi bil le malokdo od nas resnično sposoben kakorkoli drugače reagirati kot je reagirala v našem primeru oseba A. Kar sem želel ponazoriti s tem primerom je zgolj to, da obstaja tudi mentalno - verbalno nasilje in njegovo povezanost s fizičnim nasiljem. Vsekakor ne opravičujem uporabe fizičnega nasilja vsakič, kadar smo sprovocirani na mentalno - verbalni ravni. Kar želim sporočiti je zgolj slednje, da uporaba kakršne koli oblike nasilja razen v obrambne namene ni nikoli opravičljiva ter da se moramo naučiti kako prepoznati zgodnje oblike mentalno - verbalnega nasilja ter se tudi naučiti voditi spopad na mentalno -verbalni ravni, le tega obdržati na tej ravni in v končni fazi prepoznat izgodnje oblike mentalno - verbalnega napada, ki neizpodbitno vodijo v somatsko obliko spopada ter le to preprečiti našemu napadalcu z našim somatskim napadom nanj, še preden je on lahko sprožil njegov somatski napad na nas. Sedaj pa bi želel vprašati vse vas, ki berete moj prispevek koliko od vsega kar sem ravnokar omenil ste vi sposobni narediti? Ali ste sposobni prepoznati kdaj boste verbalno sprovocirani še preden vas nekdo verbalno sprovocira? Ste sposobni v delčku sekunde, ko ste že znašli v mentalno - verbalnem spopadu, zavestno prepoznati kdaj bo le ta prešel v somatsko obliko spopada? A vse to predstavlja le en majhen delček tega kar poučuje Koryu Budo. Sedaj pa bi želel na kratko še spregovoriti o t.i. duhovni (zavest) obliki spopada, katera je temeljni vzrok vseh oblik človeških konfliktov. Koryu Budo se zaveda, da se sleherna oblika konflikta začne in konča v nas samih - v naši zavesti. Pri čemer bi želel na tem mestu poudariti, da koncept zavesti v Budo - u ne obsega zgolj to kar na zahodu poimenujemo zavest. Zavest v "zahodnjaškem" pomenu besede še vedno ustreza terminu: ega v Budo - u. Koncept zavesti v Budo - u zaobjema tako zavest, semipodzavest, podzavest kot tudi kolektivno nezavedno. Vse to je naša Zavest. Vse to smo mi. Posledično lahko koncept zavesti v Budo - u še najbolje primerjamo z "zahodnjaškim" konceptom: duha. Eden izmed temeljnih namenov Koryu Budo - a je, da posamezniku omogoči njegovo lastno spoznavanje celotne njegove Zavesti v vsej njeni celoti ter posledično tudi posameznikovo lastno spreminjanje njegove lastne Zavesti. Nihče razen nas samih ne more spoznavati in spreminjati naše lastne Zavesti / Duha. Iz tega razloga vsi, ki poučujemo Koryu Budo tudi vedno znova ponavljamo svojim učencem, da jih mi ne bomo naučili ničesar, da jim bomo zgolj pokazali Pot, medtem ko se bodo naučili sami. A kaj sploh je spopad na duhovni (Zavestni) ravni? Marsikdo od vas se je že tako ali drugače srečal s kakšnim od naslednjih urbanih mitov: 1. "Ob njem mi je zaledenela kri.", 2. "Le pogledal me je in sploh nisem vedel kaj naredim ...Dobesedno sem otrpnil.", 3. "Le stal je pred menoj in me je navdal z neopisljivim strahom ...", 4. "Le pogledal me je in v trenutku me je zapustila vsa jeza in sem se moral nasmehniti." V kolikor ste slišali kakšnega od zgoraj omenjenih urbanov mitov v takšni ali drugačni različici, ste povsej verjetnosti naleteli na nekoga, ki se je srečal z nekom od nas, ki se znamo bojevati tudi na duhovni (Zavestni) ravni. Da. Tovrstna znanja resnično obstajajo, kakor tudi resnično obstajamo posamezniki in posameznice, ki jih znamo uporabljati ter jih tudi poučujemo in prenašamo na naslednje generacije. Za tovrstnimi znanji se ne skrivajo nikakršne orientalske globoke skrivnosti ali mistične tehnike, temveč zgolj učenja, ki nas vodijo na dolgo potovanje spoznavanja in ponovnega odkrivanja nas samih in človeške narave. Vsa ta znanja so prisotna v slehernem posamezniku in nekateri do tovrstnih znanj pridejo celo povsem sami od sebe, spontano, na podlagi njihovih življenjskih izkušenj, čeprav so tovrstni posamezniki nadvse redki. A tovrstna znanja niso nekaj kar bi se lahko posameznik naučil v parih kratkih lekcijah. Da se posameznik lahko prebije do tovrstnih znanj mora vložiti veliko energije, truda in časa v preučevanje njegova somatske govorice (govorice njegovega telesa), njegove mentalne govorice (govorice razuma in ega) in njegove duhovne (Zavestne) govorice (govorice njegove semipodzavesti, podzavesti in kolektivnega nezavednega). Naučiti se mora najti ravnovesje med njegovim telesom in umom, med njegovim umom in duhom ter med duhom in telesom. Odkriti mora t.i.: spiritualno - mentalno - somatsko ravnovesje ter se ga naučiti uporabljati tudi v njegovem vsakodnevnem življenju. Za kar so potrebna desetletja podrobnega in predanega učenja. In prav tukaj leži odgovor zakaj so večini ljudi tovrstna znanja za vedno nedostopna. A kako dejansko izgleda spopad na duhovni(Zavestni) ravni? Nadvse težko je opisati kako sploh izgleda spopad na duhovni (Zavestni) ravni, nekomu ki slednjega ni nikoli doživel ali nekomu, ki ga ne zna uporabljati. Zaradi česar v Koryu Budo - u zelo ne radi razlagamo o duhovni ravni spopada laični skupnosti. A najlažje si ga boste predstavljali, v kolikor ga ponazorim na naslednjem primeru. V kolikor razvijemo sposobnost, da lahko kadarkoli zavestno stopimo v nezavedno stanje zavesti, ki ga v Koryu Budo - ui. : Mushin (Ne - Zavest) se naša zavest / um obnaša podobno kot ogledalo, v katerem se zrcali trenutno mentalno stanje / zavest / um osebe, ki nas napada. S tem, ko smo zavestno stopili v stanje Mushin - a, smo v delčku sekunde izpraznili našo zavest / um vseh naših občutenj, čustev, želja, namenov, pričakovanj in misli. V naši zavesti / umu ni ničesar le praznina. Zavest našega nasprotnika v naši praznini ne prepozna, ne vidi in ne zazna ničesar, saj v praznini ni ničesar, razen praznine same. V naslednjem delčku sekunde je nasprotnikova zavest dobesedno preplavljena z njegovimi strahovi, občutenji, čustvi, željami, nameni, pričakovanji in mislimi, katere v njegovi zavesti prebudijo kaos, ki ga nasprotnik ni sposoben obvladati ali nadzorovati, v kolikor se ni tudi sam predhodno seznanil z učenji duhovne (Zavestne) ravni spopada. Posledica tovrstnega spopada oz. duhovnega (Zavestnega) napada na našega napadalca je vedno nadvse silovita in nenadna psiho - somatska reakcija pri našem nasprotniku, katere si naš nasprotnik ne zna razlagati ali se ji uspešno zoperstaviti. Na koncu bi želel le še omeniti, da se moramo zavedati, da Koryu Budo preučuje najtemnejšo plat človeške narave - njegovo nagnjenost k nasilju v vseh njegovih možnih manifestacijah. A istočasno s preučevanjem le - te nudi posamezniku tudi možnost, da spozna nekatere izmed najplemenitejših plati človeške narave. Koryu Budo nas uči, da je v vsakem od nas brez izjem prisotna nagnjenost k nasilju, nagnjenost k uničevanju in ostale temne plati človeške narave. Koryu Budo ne zanika niti se ne izogiba preučevanju najtemnejših plati človeške narave, temveč nas spodbuja in nam omogoča, da jih spoznamo in vidimo takšne kot v resnici so; da se sprijaznimo da so le - te prav tako del slehernega izmed nas kot katerekoli ostali plati naše narave; predvsem pa nam omogoča, da pričnemo mi nadzirati tovrstne naše aspekte ter jih postopoma tudi znova nevtraliziramo. Kajti vsi naši aspekti so po svoji naravi nevtralne narave in le od nas samih je odvisno na kakšen način in za kakšne potrebe jih bomo uporabili. Kar velja tudi za vse kar obstaja v našem vesolju. Nič ni samo po sebi ne dobro ne slabo. Tovrstne oznake mi osebno dodajamo na osnovi naše nevednosti vsem stvarem, vključno z aspekti naše človeške narave. Vzemimo za primer vodo. V kolikor bi vprašali sto različnih posameznikov v naši družbi ali je voda dobra ali slaba bi večina le teh brez kakšnega dolgega razmisleka odgovorilo, da je voda dobra. A v kolikor bi postavili isto vprašanje nekomu, ki se je skoraj utopil ali nekomu, kateremu so poplave uničile njegovo celotno imetje bi tovrstni posameznik po vsej verjetnosti odgovoril, da je voda slaba. Toda v resnici voda ni ne dobra ne slaba, četudi lahko nekomu reši življenje, medtem ko ga lahko istočasno nekomu drugemu vzame. Voda je po svoji naravi nevtralna. Voda je le voda, ne dobra ne slaba, temveč preprosto le voda.

2. A je tehnika in ucenje Koryu Budo za vse ljudi? Katere ne? Učenja in tehnike Budo - a so primerne za slehernega posameznika/co. Pri čemer pa se moramo zavedati, da niso vse smeri in njihove posamezne šole Koryu Budo - a primerne za vsakogar, iz tega razloga tudi obstaja toliko različnih smeri inrazličnih šol znotraj ene same smeri Koryu Budo - a. Kakor tudi ne smemo zanemariti dejstva, da nismo vsi instruktorji ali vsi učitelji Koryu Budo - a primerni za slehernega posameznika/co. V Budo - u velja rek: "Učenec najde učitelja, ko je učenec pripravljen in učitelj odkrije učenca, ko je učenec pripravljen." 3. Ce nekdo ne sledi samemu sebi, ali ga vi naucite, da bo v bodoce znal vedno slediti samemu sebi? Nihče niti Buda niti bogovi niti veliki mojstri Koryu Budo - a, še najmanj pa mi - instruktorji (moj osebni strokovni naziv je doshu, ki bi v dobesednem prevodu pomenil: "varuh Poti", a pri nas bi ustrezal še najbližje terminu: instruktor) - Koryu Budo ne moremo nikogar naučiti, da naj prične slediti samemu sebi ali kako naj sledi samemu sebi. Odgovor na to vprašanje leži v vsakemu od nas in le mi sami ga lahko odkrijemo. Nihče drug nas ne more naučiti kako naj sledimo samemu sebi, kajti tovrstno znanje ne leži "nekje tam zunaj", temveč je trdno prisotno v nas samih in je v nas od trenutka, ko smo se rodili ter do trenutka, ko bomo umrli. Vprašanje pa je ali bomo tekom svojega življenja prišli do tega znanja. Ali bomo uspeli odkriti Pot, ki nas bo vodila nazaj od "nekje tam zunaj" v nas? V kolikor se nekdo odloči, da resnično želi odkriti Pot, ki ga bo znova vodila nazaj v njega, potem je za tovrstno osebo ena izmed možnih Poti tudi Budo. In prav tu nastopimo instruktorji Koryu Budo - a. Naš namen ni, da kogarkoli karkoli naučimo, temveč da pokažemo le eno izmed možnih Poti, ki lahko nekoga vodijo nazaj k njemu samemu. Zavedati se moramo, da se nihče ne more ničesar naučiti namesto nas, da nihče ne more vliti njegovega znanja v naše telo. Iz tega razloga osebno vsem svojim novim učencem na prvem treningu eksplicitno povem, da jih jaz ne bom naučil ničesar, da se od mene ne bodo mogli naučiti ničesar; ter da vse kar jim jaz lahko ponudim je zgolj to, da jim bom pokazal Pot,da se pripravljen deliti z njimi svoja znanja, razumevanja, spoznanja,izkušnje, ki sem jih pridobil tekom svojega 25 letnega preučevanja Budo - a ter predvsem da sem se pripravljen vrniti na začetek svoje Poti, zato da bodo tudi nekateri od njih lahko prehodili podobno, a ne isto Pot kot sem jo jaz. Na tem mestu bi želel omeniti, da tako kot mnogi ostali doshu (doshu je v japonščini množinski samostalnik) Koryu Budo - a sledim tudi načelu: "Človek se povzpne na goro zaradi njega samega, a nazaj v dolino se spusti zaradi drugih." Na tem mestu bi želel tudi omeniti, da je v vaših vprašanjih moč zaznati vašo osebnoše vedno močno naklonjenost raznovrstnim absolutizmov in determinizmov.Tovrstna vaša naklonjenost bi predstavljala najbolj resno oviro za vas osebno,v kolikor bi se odločili spoznavati tradicije in učenja Budo - a, tako kot za marsikoga drugega, ki prav tako z vami deli tovrstno naklonjenost. Zavedati se morate, da v svetu Budo - a preprosto ni prostora za kakršnekoli oblike determinizmov ali absolutizmov, z izjemo enega samega absolutizma, katerega Budo istočasno priznava, preučuje in nadvse spoštuje in to je: Sprememba. Nič ni absolutno, razen Spremembe same. V vašem zgornjem vprašanju ste uporabili kar tri t.i.: absolutistične determinizme: naucite, znal in vedno. Ali v kolikor povzamem vaše zgornje vprašanje je iz slednjega moč sklepati, da me sprašujete ali sem jaz ali pač katerikoli drugi instruktor Koryu Budo - a ali katerikoli mojster sposobni dokončno naučiti nekoga, da bo za vedno sledil samemu sebi. Odkrito povedano, v kolikor bi mi tovrstno vprašanje zastavil kakšen od mojih učencev, ki se pri meni uči Koryu Budo zgolj eno leto, bi bil moj odgovor zanj po vsej verjetnosti zgolj sorazmerno blag udarec z bokken - om (leseni vadbeni meč) po njegovi glavi. Nakar bi ga pustil,da naj temeljito kakšen dan ali dva premisli zakaj je bil moj odgovor na njegovo vprašanje takšen kot je bil. Razlaga mojega odgovora mojemu hipotetičnemu učencu v našem primeru je nadvse preprosta. Edini razlog zakaj je on prejel sorazmerno blag, a vseeno neprijeten udarec po njegovi glavi je zgolj ta, da je zastavil istočasno tako nesmiselno kot tudi neumestno vprašanje ter ker moja ustna razlaga pri njemu ni zalegla iz takšnih ali drugačnih njegovih razlogov, je bil moj edini možni preostali odgovor na njegovo vprašanje le še moja prej opisana reakcija. S katero sem ga želel spodbuditi, da naj se začne osvobajati spon lastnega determinizma in absolutizma, kar je njegov prvi korak na poti k njegovi lastni osvoboditvi iz spon njegovega lastnega razuma in ega. Tudi osebno sem tekom svojega spoznavanja prejel kar obilno število tovrstnih spodbud tako kot tudi vsi ostali, ki so se kadarkoli resno lotili spoznavanja Budo - a. A ker vi osebno niste ne moja učenka ne budoka (budoka = tisti/a, ki sledi Budo - u) na začetni fazi, vam bom podal malce malo manj prijazen odgovor. Kot prvo, v kolikor želimo resnično slediti samemu sebi v polnem pomenu besede, bi morali v celoti spoznati svoj lastni odgovor na vprašanje: "Kdo in Kaj resničnosmo?". Verjemite mi, da dokončnega odgovora na to vprašanje ni. Niti Buda niti Bog ne bi znala dokončno odgovoriti na to vprašanje, kaj šele človek. Preprosto iz naslednjih dveh razlogov. Kot prvo noben človek ne more v celoti spoznati celotnega njegovega razuma, uma, semipodzavesti, podzavesti in kolektivnega nezavednega na eni strani, ter kakor tudi noben človek ne more v celoti intimno in intuitivno spoznati njegovo lastno telo. Kot drugo pa se ljudje kot bitja nenehno razvijamo ter predvsem tako kot vse ostalo v našem vesolju nenehno spreminjamo; vsak zunanji dražljaj, dogodek ali informacija nas v nekem majhnem delčku za vedno spremenijo, kakor nas tudi na drugi strani vsako naše lastno občutenje, čustvo, hrepenenje, želja, namen, cilj, odločitev in celo sleherna naša najmanjša in najmanj pomembna misel v nekem majhnem delčku zavedno spremenijo. Kar želim povedati je, da smo ljudje podvrženi zakonitosti večne in absolutne spremembe tako kot celotno preostalo stvarstvo. Niti v dveh zaporednih trenutkih, katera se zgodita v delčku sekunde, nismo nikoli povsem enaki, povsem isti ali nespremenjeni. Ljudje se nenehno spreminjamo, in v kolikor bi želeli resnično spoznati samega sebe bi prvo morali spoznati in doumeti naravo Absolutne Spremembe. A kako je moč spoznati nekaj kar nastane v trenutku in se že v naslednjem delčku trenutka spremeni v nekaj povsem drugega? A to je šele prvi del našega potovanja na poti k odgovoru zakaj je tovrstno vprašanje nesmiselno. Na našem drugem delu potovanja vam bom poizkusil predstaviti nesmiselnost konceptov: dokončnosti in večnosti. V prejšnjem odstavku sem na kratko spregovoril o učinkih principa Absolutne Spremembe na posameznika. V kolikor ste pozorno prebrali moj prejšnjem odstavek v njem niste po vsej verjetnosti izvedeli ničesar novega, ničesar kar ne bi že vedeli, a navkljub temu vas je v nekem majhnem delčku moj prejšnji odstavek spremenil, kakor bo vas tudi v nekem majhnem delčku spremenil celotni moj odgovor na vaša vprašanja, in kakor so tudi vaša vprašanja v določenem majhnem delčku spremenila mene, in kakor bo najin dialog tudi spremenil vse tiste, ki ga bodo šele prebrali. Toda ali je kjerkoli tukaj prisotnega karkoli dokončnega ali večnega? Kaj sploh pomeni, da je nek proces dokončen? Morda to, da je zaključen, da imasvoj konec? Vsak proces ima svoj začetek in konec. O tem ni nikakršnega dvoma.Toda vsi procesi se odvijajo v ciklusih, kateri temeljijo na takšnem ali drugačnem trenutnem ali začasnem ravnovesju. Ko se določen proces zaključi tudi izgine iz obstoja, saj je izpolnil namen. A iz zaključka slednjega se vedno znova rodi nov proces, z novim namenom. V kolikor bi se ljudje zadovoljili s približki bi lahko na tem mestu dejali, da so nekateri naravni ciklusi večni in zaradi tega posledično tudi dokončni. Na primer: ciklus rotacije Zemlje okoli Sonca, ki je vzrok mnogim ostalim ciklusom na Zemlji; ali pa ciklus rotacije Sonca okoli galaktičnega jedra; ali pa morda ciklus življenja insmrti. Tovrstnih ciklusov je v naravi nešteto in sleherni med njimi je v takšniali drugačni interakciji z vsemi ostalimi. A v kolikor pogledamo kateregakoli od tovrstnih ciklusov malo bolj podrobno in posvetimo nekaj svojega časa njihovemu preučevanju bomo kaj hitro spoznali, da nihče izmed njih v resnici ni dokončen ali večen. Zemlja bo krožila okoli Sonca še nadaljnjih 5 milijard let, nakar se bo Sonce razvilo v rdečo orjakinjo in dobesedno požrlo Zemljo, s čimer se bodo zaključili vsi procesi, ki se ali se še bodo pričeli odvijati naZemlji. Sonce bo krožilo okoli našega galaktičnega jedra vse dokler se naše vesolje ne bo sesedlo samo vase v t.i.: "Velikem Krču", s čimer se bodo zaključili vsi procesi, ki se ali se šele bodo pričeli odvijati v našem vesolju. V kolikor bi zgolj na hitro preleteli kar sem ravnokar zapisal, in v kolikor ne razmislimo o tistem kar je nepredstavljivo in ne vidimo tisto kar je nevidno, bi lahko dejali da sem ravnokar opisal nekaj dokončnega. Toda,ko bo naše Sonce eksplodiralo kot supernova bo s tem omogočilo rojstvo neke nove zvezde nekje drugje v našem vesolju, katera bo nato omogočila rojstvo nekega novega planeta. Ko bo naše vesolje umrlo v t.i.: "Velikem Krču", bo s svojo smrtjo omogočilo rojstvo nekega novega vesolja in krog Absolutne Spremembe bo znova sklenjen. Najlepši primer delovanja Absolutne Spremembeje ciklus življenja in smrti - Samsara. Vsaka smrt ali konec nečesa je istočasno tudi rojstvo ali začetek nečesa novega, nečesa drugačnega. Življenje in smrt, začetek in konec nista dva ločena procesa, temveč predstavljata samo bistvo Absolutne Spremembe. A v kolikor se znova navežem nazaj na vaše iztočno vprašanje bi vam želel sporočiti, da slediti samemu sebi ne pomeni nič drugega kot le to, da smo polno in celostno navzoči v slehernem trenutku svojega življenja. Večina nas preživi večino svojega življenja nekje vmes med našo preteklostjo in našo prihodnostjo, medtem ko naša sedanjost nemo spolzi med našimi prsti, in ko se je zavemo je že preteklost. Ne naša preteklost ne naša prihodnost nam ne pripadata. Naša preteklost je zgolj skupek naših subjektivnih iluzij prepletenih z našimi občutenji, čustvi in omejenimi razlagami preteklih dejanskih dogodkov, katere imenujemo naši spomini in izkušnje. Naša prihodnost ni nič drugega kot zgolj skupek naših hrepenenj, upanj, pričakovanj, strahov in ekstrapolacij naših subjektivnih iluzij. Ne naša preteklost ne naša prihodnost ne obstajata. Vse kar obstaja je bežni trenutek sedanjosti, kateri že v naslednjem trenutku postane del naše preteklosti. Slediti samemu sebi pomeni le to, da smo polno in celostno z vsem Kdo in Kaj smo navzoči v bežnem trenutku sedanjosti, tukaj in zdaj. Budo istočasno od nas pričakuje in spodbuja našo strast, da živimo sleherni trenutek kar se da polno, celostno in odločno. Budo od nas pričakuje, da polno in brezpogojno prevzamemo odgovornost za sleherna naša dejanja, besede in misli. Budo od nas zahteva, da se nikoli ne predamo ter da v slehernem trenutku storimo tisto kar je prav ne glede na posledice. Budo nas uči kako v slehernem trenutku presegati samega sebe in predvsem naše lastne predstave o tem kaj in v kolikšni meri smo nečesa sposobni. Budo od nas zahteva in nas uči, da se moramo od trenutka, ko smo se rodili pa vse do trenutka, ko bomo umrli, nenehno izpopolnjevati v vseh aspektih samega sebe. Predvsem pa nas Budo uči, da moramo v slehernem trenutku vztrajati pri nadaljnjem spoznavanju samega sebe Kdo in Kaj resnično smo, čeprav nam da jasno vedeti, da ne bomo nikoli mogli v celoti spoznati Kdo in Kaj resnično smo. Budo od nas zahteva, da se nenehno prilagajamo in usklajujemo s Spremembo, čeprav nas uči, da se nikoli ne bomo mogli dokončno prilagoditi in uskladiti s Spremembo. Vse kar mi lahko storimo je zgolj to, da vztrajamo in si prizadevamo v slehernem trenutku svojega življenja postati boljši Človek. In to je bistvo tega kar v Budo - u pomeni slediti samemu sebi.

Spoštovanauporabnica glu glu, Moramreči, da niste bili ravno skromni z vašimi vprašanji. Za večino odgovorov navaša vprašanja bi potrebovala kar precej časa, v kolikor bi vam želel podativsaj za mene zadovoljive odgovore. A ker na tem forumu ne nameravam objavitizbirke svojih esejev iz področja Koryu Budo - a, se bom potrudil karseda nakratko in transparentno odgovoriti na vaša vprašanja, v kolikor pa mi bo toresnično uspelo pa boste presodili vi sami. 1. Ce se nekdo gre uciti Koryu Budo, kaj mu kot ucencuzagotovite da se bo naucil in kaj bo s treniranjem zares dobil? Moramvam priznati, da sem vedno znova rahlo presenečen, kadar se srečam s tovrstnimvprašanjem. Kajti tovrstno vprašanje in njemu podobna nas, ki poučujemoposamezne smeri Koryu Budo - a vedno znova postavlja v nadvse neugoden položaj.Pri katerem moramo vedno znova iskati nadvse delikatno ravnovesje med našimosebnim sledenjem Budo - u in odgovorom, ki ga bomo podali laiku, ki nam je zastaviltovrstno vprašanje. Odgovori na to vprašanje bodo na to vprašanje bodo načelomaprecej različni glede na to kateremu iz med nas, ki poučujemo Budo - u bostezastavili tovrstno vprašanje, zaradi same kompleksne narave tega vprašanja.Zavedati se morate, da se bo v odgovoru na to vprašanje zrcalilo celotno osebnorazumevanja Budo - a, posameznikove osebne izkušnje, posameznikovi pogledi inprepričanja glede Budo - a ter posameznikova stopnja razvoja sledenju Budo - u,poleg seveda filozofij posameznih smeri Koryu Budo - a, katere nek posamezniksledi. Posledično bodo odgovori različnih posameznikov na to vprašanjeistočasno nadvse različni na individualni ravni ter nadvse podobni na splošniravni. Iz tega razloga vam bom na to vprašanje podal dve moji osebni splošnivarianti istega odgovora. 1.) Kotprvo bi vam želel podati najbolj splošno in najbolj priljubljeno variantoodgovora, katerega bi v takšni ali drugačni podobi dobili od večineposameznikov, ki poučujejo Koryu Budo. Posameznik,ki se je odločil podati na pot spoznavanja in odkrivanja Budo - a, se nanjegovi poti ne bo naučil ali pridobil ničesar kar že ne bi bilo del njegasamega. Budo vodi posameznika le nazaj v njega samega. 2.) Sedajpa vam bom podal malo manj splošno in vam verjetno bližjo varianto odgovora, skatero se bom po vsej verjetnosti zameril marsikateremu znotraj stroke, kirazume Budo drugače kakor jaz. Kotprvo bi želel izpostaviti, da učenja Koryu Budo - a delijo človeka na triosnovne ravni, katere bi lahko prevedel z naslednjimi termini: 1. somatska (telesna) raven, 2. mentalna (razumsko - zavestna) raven, 3. spiritualna (duhovna / Zavestna) raven. Koryu Budo si prizadeva omogočiti posamezniku, da doseže določene spremembe navseh treh zgoraj omenjenih ravneh. Pa začnimo lepo po vrsti ... 1. Somatski raven Na somatski ravni si Koryu Budo prizadeva omogočiti posamezniku, da doseženaslednje spremembe : - Izboljšanje njegovih motoričnih sposobnosti, - Izboljšanje njegove sposobnosti ohranjanja ravnovesja, - Izboljšanje njegovega dihanja, - Izboljšanje njegovega kardio - vaskularnega sistema, - Izboljšanje njegovega živčnega sistema, - Izboljšanje njegovega metabolizma, - Izboljšanje njegovega endokrinega sistema (hormonskega sistema), - Izboljšanje njegove uporabe celotne telesne muskulature, - Izboljšanje njegove drže in hoje, - Izboljšanje njegovih refleksov in reakcijsko - odzivnih časov na izventelesne in notranje telesne dražljaje, - Izboljšanje njegove percepcije in razumevanja somatske govorice njegovegatelesa, - Izboljšanje vseh njegovih čutil, -Izboljšanje njegove ne - verbalne komunikacije, - Omogočiti posamezniku, da doseže somatsko - mentalno ravnovesje. V kolikor omenim zgolj najpomembnejše. 2. Mentalna raven Na mentalni ravni si Koryu Budo prizadeva omogočiti posamezniku, da doseženaslednje spremembe : - Izboljšanje vseh njegovih mentalnih procesov, - Izboljšanje njegove percepcije in razumevanja njegovih občutenj, čustev,razuma in misli, - Izboljšanje razumevanja povezave med njegovim telesom in njegovimi občutenji,čustvi in mislimi, - Izboljšanje njegovega samonadzora njegovih občutenj, čustev in misli, - Izboljšanje delovanja njegovih občutenj, čustev in misli na njegovo telo terobratno, - Izboljšanje njegove percepcije in razumevanja njegovega razuma in ega ternjun vpliv na njegovo telo, - Izboljšanje vpliva njegovega razuma in ega na njegovo telo ter obratno, -Izboljšanje njegovega samonadzora razuma in ega, -Izboljšanje delovanja njegovega razuma in ega na njegovo telo, - Izboljšanje njegovega zavedanja in samonadzora nad določenimi procesi, ki senačeloma odvijajo na podzavestni ravni, - Razširitev njegove ozaveščene zavesti v določene predele semipodzavesti inpodzavesti, - Ozaveščeno uporabo določenih aspektov semipodzavesti in podzavesti na zavedniin mentalno - somatski ravni. V kolikor znova omenim zgolj najpomembnejše. 3. Spiritualna raven Na spiritualni ravni si Koryu Budo prizadeva omogočiti posamezniku, da doseženaslednje spremembe : - Izboljšanje njegove percepcije in razumevanja določenih aspektov njegovepodzavesti in kolektivnega nezavednega, - Izboljšanje njegovega razumevanja povezave med njegovim kolektivnimnezavednim in podzavestjo ter njegovim umom in telesom, - Izboljšanje njegovega zavedanja in uporabe procesov, ki se odvijajo v njegovipodzavesti in v njegovem kolektivnem nezavednem, - Razširjanje njegove Zavesti. V kolikor se spustimo v fundamentalistične vode je temeljni namen slehernetradicionalne borilne veščine razširjanje posameznikove Zavesti skozi učenjaBudo - a. V zadnjem času je postalo nadvse popularno, da se povezuje tradicionalneborilne veščine s konceptom duhovnosti, kakršnega uporabljamo in razumemo nazahodu. A dejstvo je, da se tradicionalne borilne veščine nikoli niso ukvarjales tovrstno duhovnostjo. Tovrstna duhovnost je od nekdaj bila v domeni različnihorientalskih religiozno - filozofskih sistemov kot so to npr. : Budizem,Taoizem, Šintoizem, itd. A od samih začetkov so se tradicionalne borilneveščine nadvse podrobno ukvarjale s konceptom Zavesti in predvsem s konceptom RazširjeneZavesti. Kar niti ni tako presenetljivo, v kolikor upoštevamo, da imavečina tradicionalnih borilnih veščin svoje korenine v enem izmed orientalskihreligiozno - filozofskem sistemu in zelo pogostokrat celo v več različnihhkrati. A za razliko od tovrstnih sistemov so tradicionalne borilne veščine napoti svojega razvoja izbrale povsem drugačno pot od religije. Večinaorientalskih religij ali religiozno - filozofskih sistemov je eksoteričnenarave, medtem ko je filozofija sleherne tradicionalne borilne veščine izrazitoezoterične narave. Filozofija tradicionalnih borilnih veščin načeloma a priorizavrača sleherni koncept Boga, božanstev, duše ipd. Kar je pri japonskihtradicionalnih borilnih veščinah posledica večstoletnega vpliva Šingon budizmana slednje, kateri je eden izmed zadnjih oblik ezoteričnega budizma. Posledičnoje tudi zmotno prepričanje o vplivu Zen budizma na japonske tradicionalneborilne veščine, ki je danes navzoče na zahodu. A o tej tematiki bom mordaspregovoril kaj več v kakšnem od svojih nadaljnih prispevkov. Skratka, Koryu Budo se nikoli ni kaj pretirano ukvarjal s posameznikovoduhovnostjo ali njegovo duhovno rastjo, slednji sta od nekdaj spadali v domenoorientalskih religiozno - filozofskih sistemov. Se pa je in se še vedno nadvseukvarja: 1. s posameznikovo Zavestjo v celotnem pomenu besede, kakor jo razumejo naOrientu, 2. s posameznikovim ozaveščanjem njegovega nezavednega, 3. z razširjanjem posameznikove Zavesti, 4. s posameznikovim iskanjem ravnovesja med vsemi aspekti njega samega oz. znjegovim iskanje t.i. : somatsko - mentalno - spiritualnega ravnovesja. Ter predvsem z vprašanjem: Kaj resnično pomeni biti Človek? Na nek način bi lahko Koryu Budo primerjali z živo religijo o trenutnem in vkolikor bi iskali v njej nekaj kar bi ustrezalo našemu konceptu Boga bi temuustrezal edino koncept: Spremembe. Kajti sprememba je edini absolutizem,katerega priznava filozofija Budo - a. V končni fazi eden izmed temeljnihprincipov Koryu Budo - a pravi: "Nič ni absolutno, razen Spremembesame." V kolikor nadaljujem s primerjavo Koryu Budo - a z živoreligijo bi konceptu molitve ustrezal koncept kumite - a (vadbenega spopada).Sleherni vadbeni spopad med dvema partnerjema, ki preučujeta isto šolo isteusmeritve Koryu Budo - a, je njuna molitev in je kot takšna tudi obravnavana.Sleherni kumite med dvema budoka - ma, ki sta dosegla vsaj 1. dan je njunaintimna daritev in molitev Budo - u in istočasno izkaz spoštovanja drug drugemuter njuna zahvala drug drugemu, in kot takšna ni namenjena širši laičniskupnosti na ogled. Budoka na tej ravni jemlje sleherni kumite kot njegovoenkratno in neponovljivo priložnost, da izkaže svojo brezpogojno predanost Budo- u ter spoštovanje in zahvalo svojemu partnerju, ki mu omogoča, da darujesvojo daritev Budo - u. V laični skupnosti prevladuje zmotno prepričanje, da so tradicionalne borilneveščine izrazito individualistično naravnane, medtem ko se vsi, ki sledimo Budo- u zavedamo, da je Koryu Budo izrazito kolektivno naravnan, navkljub njegovimnadvse individualističnim učenjem. Kajti še predobro se zavedamo, da nam nikoline bi uspelo doseči ničesar kar smo dosegli, v kolikor pred nami ne bi bilovelikih mojstrov borilnih veščin, ki so prenesli njihova znanja in izkušnje nanaslednje generacije, katera so obogatena prišla preko naših učiteljev do nas.Zavedamo se, da nam nikoli ne bi uspelo doseči ničesar kar smo dosegli, vkolikor ne bi imeli partnerja. Zaradi česar se tudi zavedamo, da je našatemeljna dolžnost tako do naših prednikov, naših učiteljev, našega partnerjakot tudi do Budo - a samega, da prenesemo tovrstna znanja oplemenitena z našimilastnimi izkušnjami in spoznanji na prihodnje človeške generacije. Nakoncu pa bi želel še omeniti, da je Koryu Budo od nekdaj bil izrazitoelitistično naravnan in šele v zadnjih dobrih desetih letih so se znotraj našihkrogov začele stvari postopoma spreminjati in smo se določene šole pričeleodpirati tudi širši laični skupnosti. A to še ne pomeni, da se nameravamoodreči svojemu elitizmu. Koryu Budo nikoli ni bil in tudi ne bo namenjensplošnim ljudskim masam, in četudi smo se pričeli v zadnjem desetletju odpiratito še ne pomeni, da bomo sprejemali kogarkoli ali da bomo vse učenceobravnavali enakovredno; enakopravno morda da, a enakopravno nikakor ne. Laičnaskupnost se mora zavedati, da v kontekstu Koryu Budo - a biti enakovredennekomu pomeni, da si prehodil isto pot kot on ter da je tvoje znanje inrazumevanje Budo - a enakovredno njemu.

Zakaj se odločiti za Koryu Budo? Kaj sploh je Koryu Budo? Japonske borilne veščine v grobem razdelimo na dva sklopa, in sicer na tiste, ki so nastale pred letom 1868 in na tiste, ki so nastale po letu 1868. Koryu Budo ali tradicionalne borilne veščine so vse tiste borilne veščine, ki so nastale pred letom 1868, medtem ko s terminom: Gendai Budo ali moderne borilne veščine označujemo vse borilne veščine, ki so se razvile po letu 1868. Razlika med Koryu Budo in Gendai Budo V kolikor želimo resnično razumeti razliko med obema sistemoma se moramo za trenutek ostaviti pri družbeno - političnem okolju, v katerem sta se razvijala. Večina borilnih veščin Koryu Budo - a, se je razvila v naslednjih dveh obdobjih japonske zgodovine, in sicer: Sengoku obdobju (1467 – 1573) in Azuchi – Momoyama obdobju (1573 - 1603). Obe obdobji zajemata približno 150 let nenehnega vojskovanja na japonskem v času kontinuirane državljanske vojne in vojne za ponovno združitev Japonske. Večina borilnih veščin Koryu Budo - a se je razvila v tem najbolj turbulentnem in krvavem obdobju japonske zgodovine, čeprav njihovi začetki segajo pogostokrat veliko dlje v zgodovino. Veliko tradicionalnih borilnih veščin ni preživelo tega obdobja, izključno iz razloga ker niso bile dovolj dodelane ali pa ker nihče od posameznikov, ki so se jih učili ni preživel bitk v tem obdobju, da bi lahko prenesel svoje znanje na naslednike. A z gotovostjo lahko trdimo, da so se ohranile le tiste tradicionalne borilne veščine, ki so bile najbolje pripravljene na soočenje z nasiljem v vsej njegovi veličini in pomenu. Skratka, iz tega obdobja so se prenesle naprej izključno le najboljše borilne veščine, katere so se kadar koli razvile na Japonskem. Posledično bi lahko dejali, da zgoraj omenjena obdbobja japonske zgodovine predstavljata t.i.: zlato obdobje tradicionalnih borilnih veščin. Na drugi strani pa se je večina borilnih veščin Gendai Budo - a razvila v prvi polovici 20. stol. na ostankih Koryu Budo - a. Leta 1868 pride na japonskem do t.i.: Meiji restavracije, ki preoblikuje japonsko družbo iz vojaško - fevdalne ureditve v moderno državo po vzoru tedanjih evropskih držav. Tekom prvih 30 let Meiji obdobja (1868 - 1912) japonska družba z odprtimi rokami sprejema navade in znanja evropskih narodov ter zavrača in celo preganja določene lastne tradicije, katere so povezovali z osovraženim obdobjem Edo (Tokugawa) šogunata (1603 - 1868), katerega sta zaznamovala vojaška kasta (samurai) in vojaška diktatura (šogunat). V teh 30 letih izumre ogromno borilnih veščin Koryu Budo - a, tiste katerim pa vendarle uspe preživeti to obdobje se umaknejo na obrobje japonske družbe. Najpogostejši vzrok izumrtja večine borilnih veščin Koryu Budo - a v tem obdobju je dejstvo, da so se družine, ki so posedovale znanje posamezne tradicionalne borilne veščine v t.i.: Boshin vojni (januar 1868 - maj 1869) borile na strani Tokugawa šogunata ter so bile po vzpostavitvi Meiji restavracije nadvse uspešno preganjane. V zgodnjem obdboju Meiji restavracije je najbolj ironično prav dejstvo, da se je po uspešni vzpostavitvi Meiji restavracije oblasti uprl prav tisti klan samurai - jev, kateri je omogočil cesarski družini vnovično vladavino po več kot 1000 letih v t.i.: Satsuma uporu (29 januar 1877 - 24 september 1877). Po uspešno zatrtem Satsuma uporu, kateri tudi velja za zadnjo izmed številnih državljanskih vojn na Japonskem, je Meiji vlada nadvse temeljito preganjala in zatirale vse pripadnike nekdanje kaste samurai - jev, kateri se niso borili na cesarski strani in se uradno odpovedali svojim nekdanjim tradicijam in izročilom. Šele z vse agresivnejšim imperializmom Meiji obdobja v njegovih zadnjih 15 letih si prične takratna japonska vlada prizadevati za vnovično obuditev tradicionalnih borilnih veščin za potrebe indoktrinacije japonskega naroda v vse agresivnejši militarizem imperialnega obdobja. Pri čemer se Meiji oblast znova obrača na preizkušene metode indoktrinacije ljudskih mas v militarizem preko poučevanja borilnih veščin, katerih se je pred njimi že posluževal osovraženi Tokugawa šogunat od prve polovice 18. stol. dalje. Razlika med njihovimi metodami je predvsem v tem, da Meiji oblast le te prenese na veliko večjo družbeno skalo, kakor jih je kadar koli uporabil Tokugawa šogunat. Kasneje Taisho oblast (1912 – 1926) in zgodnja Showa oblast (1926 – 1989) v pripravah in tekom 2.svetovne vojne tovrstne metode indoktrinacije le še dodelata in postopoma popolnoma preneseta v domeno priprave japonskega naroda za potrebe vojske in vojne mornarice v prihajajočih imperialističnih vojnah. Nakar sledi obdobje ameriške okupacije Japonske (1946 – 1952), v katerem ameriška administracija prepove vsakršno poučevanje borilnih veščin, z izjemo Aikodo – ja in Karate – ja. V tem obdobju in okolju se je na Japonskem rodil Gendai Budo ali moderne borilne veščine. V zgornjih dveh odstavkih sem poizkusil karseda na kratko opisati družbeno – politično okolje, v katerem sta se razvila tako Koryu kot tudi Gendai Budo. A še preden se lotim obravnave razlik med obema sistemoma borilnih veščin, bi se za trenutek želel malce podrobneje ostaviti pri nastanku Gendai Budo – a. Kakor sem že omenil v predhodnem odstavku se je v prvih 30 letih Meiji obdobja izgubilo ogromno tradicionalnih borilnih veščin, zaradi specifičnih politično – družbenih razlogov tega obdobja. Posamezniki, kot so: Jigoro Kano, Ueshiba Morihei, Funakoshi Gichin, ipd., kateri so zaslužni, da so se moderne borilne veščine ohranile in razvile v takšno smer, kakršne poznamo danes, so se morali prilagoditi specifičnim potrebam njihovega časa, v kolikor so želeli sploh ohraniti borilne veščine. Opustiti so morali določene temeljne tradicije in načine poučevanja borilnih veščin, katere niso ustrezale potrebam masovnega poučevanja borilnih veščin; opustiti so morali večino t.i.: »brutalnih tehnik«, katere niso bile primerne za poučevanje splošnih ljudskih mas, itd. Postopoma so morali borilne veščine vse bolj in bolj približevati bodisi v smer borilnih športov bodisi v smer sistemov za kultiviranje posameznikovega uma, telesa in duha preko miroljubnih borilnih veščin. Veliko izmed njih niti ni imelo polnega dostopa do znanj in tradicij tradicionalnih borilnih veščin bodisi ker niso imeli primernega učitelja bodisi ker jim njihov učitelj iz takšnih ali drugačnih razlogov ni želel predati celotnega znanja posamezne tradicionalne borilne veščine; zaradi česar so se marsikateri očetje modernih borilnih veščin soočali z lastnim pomanjkljivim znanjem tradicionalnih borilnih veščin, na osnovi katerega so razvili moderne borilne veščine. Nikar me ne razumite narobe, da ne spoštujem zaslug in truda, ki so ga očetje Gendai Budo – a vložili v njihovo delo. A v kolikor vam želim dejansko prikazati razlike med Koryu in Gendai Budo se mi je zdelo nadvse pomembno, da vam vsaj malce podrobneje predočim okoliščine, v katerih se je razvil Gendai Budo, da boste lažje razumeli zakaj obstajajo tolikšne razlike med enim in drugim sistemom. Zavedam se, da so moja osebna stališča in pogledi še posebno kar se zadeva Gendai Budo – a za marsikoga milo rečeno sporni. A tovrstna stališča in poglede sem izoblikoval na osnovi lastnega preučevanja Budo – a v vsej njegovi celoti. Osebno nikoli nisem zavračal poti Gendai Budo – a ter se nadvse dobro zavedam njegovih zaslug in doprinosa k izboljšanju družbe. Na vas, ki berete moj prispevek pa je, da preden sprejmete kakršno koli moje stališče, mnenje ali pogled o le tem dobro premislite, ga po možnosti preverite ter šele na to sprejmete svojo odločitev v kakšni obliki ga boste sprejeli ali zavrgli. Zavedajte se, da na koncu koncev sleherni posameznik sprejema sam lastne odločitve, za katerimi naj bi načeloma tudi stal. V kolikor ste se prebili čez nadvse dolg uvod ste dobili vsaj približno predstavo, v kakšnih okoljih sta se razvijala Koryu in Gendai Budo. Ta predstava vam bo v nadaljevanju v nadvse veliko pomoč pri razumevanju razlik med obema sistemoma, predvsem pa da boste lažje razumeli zakaj te razlike sploh obstajajo. Ljudje smo po naravi nadvse radovedna in vedoželjna bitja in zelo radi poznamo odgovor na vprašanje: zakaj. V kolikor mi je uspelo doseči zastavljeni cilj, sedaj imate vsaj približno razumevanje zakaj se Koryu in Gendai Budo tako razlikujeta kot se in moj čas pri sestavljanju uvoda ter vas čas pri prebijanju skozi uvod ni bil vržen stran. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na vprašanje: na kakšen način se razlikujeta omenjena sistema. Temeljne razlike med Koryu in Gendai Budo V kolikor se držimo generalizacije so temeljne razlike med sistemoma sledeče: Koryu Budo: - Poučuje borilne veščine po sistemu poučevanja principov; - Ne pozna prepovedanih, nečastnih ali kakršnih koli drugačnih tehnik, temveč pozna zgolj tehnike, ki delujejo in tehnike, ki ne delujejo; - Ne priznava nikakršnih koli drugačnih pravil kot zgolj in izključno naravnih zakonitosti; - Vse njegove tehnike temeljijo na principu: maksimalna poškodba v minimalnem času; - Vsi njegovi principi temeljijo na principu: iskanja ravnovesja; - Ne priznava nikakršnih univerzalnih form, katere bi se morali a priori učiti vsi njegovi učenci; - Pri svojih učencih želi spodbujati čim večjo njihovo spontanost, kreativnost in prilagodljivost; - Temelji na principu, da sleherni posameznik izrazi celega samega sebe s pomočjo Budo – a v sleherni okoliščini; - Temelji na principu zavajanja nasprotnika ter sprejetju dejstva, da ne obstaja t.i.: poštena borba; - Predvsem pa temelji na njegovem temeljnem principu, ki mu daje legitimizacijo obstoja, in sicer: Ustaviti sleherno obliko nasilja, vključno v nas samih. Gendai Budo: - Poučuje borilne veščine po sistemu poučevanja tehnik; - Pozna t.i.: dovoljene in nedovoljene tehnike; - Priznava obstoječa pravila, katere so sprejeli posamezni ustanovitelji borilnih veščin ter njihovi nasledniki; - Večina njegovih tehnik temelji na principu: onesposobitev nasprotnika z minimalno poškodbo v minimalnem času; - Temelji na poučevanju univerzalnih form – kata; - Pri svojih učencih želi spodbujati čim večjo spontanost, kreativnost in prilagodljivost znotraj obstoječih pravil in razmerja t.i.: dovoljenih in nedovoljenih tehnik; - Temelji na principu poštene borbe; - Predvsem pa temelji na njegovem temeljnem principu, ki mu daje legitimizacijo obstoja, in sicer: Služiti po svojih najboljših močeh družbi, katere integrirni del smo. V kolikor se omejim le na nekaj najbolj splošnih razlik med obema sistemoma Namen tokratnega mojega prispevka ni, da bi podrobneje analiziral posamezne razlike med obema sistemoma, pač pa le da vas seznanim z osnovnimi razlikami ter vam v nadaljevanju morda odgovorim zakaj se sploh odločiti za Koryu Budo, v kolikšni meri pa bom pri tem uspešen pa bo presojal sleherni od vas sam zase. Do sedaj sem o razlikah med obema sistemoma govoril izključno nasplošno ter vam poizkusil na kratko predstaviti okoliščine, v katerih sta se oba sistema razvila. Sedaj pa je čas, da si na dejanskem primeru pogledamo razlike med obema sistemoma. Shotokai vs. Shotokan karate V kolikor želimo resnično vsaj malo podrobneje razumeti razlike med Shotokai in Shotokan karate – jem, se moramo znova vrniti v polpreteklo zgodovino karate – ja. Vse do leta 1949 je obstajala le ena izmed smeri karate – ja na Japonskem in sicer le Shotokan karate, z izjemo Okinawe, kjer je že v tistem času obstajalo več različnih šol karate – ja (Shorei - ryu, Shorin - ryu, Goju – ryu, Tomari – te in Shotokan – ryu). Shotokan – ryu karate (ryu v japonščini pomeni: šola, tradicija) je ustanovil Funakoshi Gichin Sensei z združitvijo Shorei – ryu in Shorin – ryu. 27. maja 1949 so naslednji učenci Funakoshi Sensei – ja: Obata Isao, Nakayama Masatoshi in Nishiyama Hidetaka ustanovili Nihon Karate Kyokai ali Japan Karate Association (JKA) oziroma Japonsko Karate Zvezo iz karate klubov na tokijskih fakultetah. S čimer so začeli zgoraj omenjeni posamezniki postopoma vse bolj in bolj odstopati od učenj tradicionalnega karate – ja, kakršnega je učil Funakoshi Sensei. A do dokončnega razkola med JKA, ki dandanes predstavlja Shotokan karate in Shotokai karate – jem je prišlo 1957 v času priprav pogreda Funakoshi Sensei – ja. Za časa svojega življenja je Funakoshi Sensei, tako kot njegovi predhodniki in učitelji, nasprotoval vsakršni ideji o prirejanju tekmovanj iz karate – ja ter le teh tudi nikoli ni dovolil, kakor tudi nikoli nobenemu izmed svojih učencev ni dal višjega dan – a od petega. Na dan pogreba Funakoshi Sensei – ja so ustanovitelji JKA priredili prvo tekmovanje v Shotokan karate – ju na Takushoku univerzi v Tokiju, kar je imelo za posledico, da sta najstarejša učenca Funakoshi Sensei – ja: Egami Shigeru in Ohshima Tsutomu za vedno prekinila vsakršne stike z JKA. Egami Sensei je ustanovil Shotokai, medtem ko je Ohshima Sensei ustanovil Shotokan Karate of America (SKA); Egami Sensei in Ohshima Sensei sta tudi bila edina učenca Funakoshi Sensei – ja, ki sta od njega prejela 5. dan, z izjemo tretjega sina Funakoshi Sensei – ja Funakoshi Gigo Sensei – ja. Temeljne znančilnosti Shotokai karate – ja: - Prepoveduje sleherna tekmovanja ali športno orientiranost karate – ja; - Ne poučuje različnih stavov; - Njegovo poučevanje ne temelji na formah (kata), čeprav le te uči v kasnejšem obdobju; - Njegovi temeljni sestavni elementi so: udarci odprte dlani, komolčni in kolenski udarci, nožni udarci, udarci z rameni in glavo, manipulacije sklepov, meti, borba na tleh, napadanje na vitalne predele in vitalne točke, tehnike davljenja, tehnike imobilizacije, uporaba različnih orožij, itd. - Preferira uporabo nizkih nožnih udarcev ali kolenskih udarcev v sočasni kombinaciji z ročnimi ali komolčnimi udarci in tehnikami manipulacij sklepov, imobilizacije, davljenja ali metov; - Ne preferira in celo odsvetuje uporabo visokih nožnih udarcev; - Vse tehnike, katere uporablja so potencialno smrtonosne ali povzročijo izredno težke telesne poškodbe; - Ne pozna t.i.: prepovedanih tehnik; - Najvišji možni dan, katerega je moč doseči je peti dan. Temeljne značilnosti Shotokan karate – ja: - Prireja športna tekmovanja iz karate – ja in je športno orientiran; - Poučuje veliko število različnih stavov; - Temelji na zgodnjem poučevanju form (kata); - Njegovi temeljni sestavni deli so: udarci zaprte dlani (uporaba pesti), srednji in visoki nožni udarci, 36 tehnik metov, 26 kat in določene tehnike imobilizacije in manipulacije sklepov; - Skoraj da ne uporablja nizkih nožnih udarcev, kolenskih in komolčnih udarcev, tehnik davljenja in uporabe različnih orožij, saj so tovrstne tehnike nedovoljene na tekmovanjih; - Prepoveduje in ne poučuje: udarcev z rameni in glavo, napadanja na vitalne predele in točke ter borbe na tleh; - Ne poučuje uporabe nizkih nožnih udarcev ali kolenskih udarcev v sočasni kombinaciji z ročnimi ali komolčnimi udarci in tehnikami manipulacij sklepov, imobilizacije, davljenja ali metov; - Preferira in celo svetuje uporabo visokih nožnih udarcev; - Pozna veliko število t.i.: prepovedanih tehnik; - Je prečiščen večine najbolj učinkovitih tehnik tradicionalnega karate – ja, katere so potencialno smrtonosne ali povzročajo težke telesne poškodbe; - Najvišji možni dan, katerega je moč doseči je deseti dan. V kolikor le na hitro preletimo razlike med Shotokai karate – jem in Shotokan karate – jem, lahko opazimo, da je Shotokai karate izključno usmerjen in namenjen za proučevanje realne borbe, medtem ko je na drugi strani Shotokan karate primarno usmerjen in namenjen za tekmovanja iz borilne veščine. Shotokai karate, nam kot predstavnik Koryu Budo – a ponuja sklop nadvse učinkovitih orodij namenjenih za realno borbo, medtem ko nam Shotokan karate, kot predstavnik Gendai Budo – a, ponuja sklop učinkovitih orodij za tekmovanja iz borilnih veščin. Iz zgoraj navedenega je nadvse jasno vidna temeljna razlika med Koryu in Gendai Budo – m. Koryu Budo je bil od nekdaj in je še vedno primarno osredotočen na preučevanje realne borbe in usposabljanju posameznika na le – to. Na drugi strani pa se je Gendai Budo primarno osredotočil na športno orientiranost borilnih veščin ter čim bolj učinkovitemu približevanju borilne veščine športu. Zakaj se odločiti za Koryu Budo? To vprašanje bi si moral prvo zastaviti sleherni posameznik, ki razmišlja o tem, da bi se pričel učiti eno izmed borilnih veščin Koryu Budo – a. Koryu Budo ni Pot, ki bi bila namenjena vsakomur, ki bi se želel ukvarjati z borilnimi veščinami in pravtako ni Pot, na katero bi se podajali nepremišljeno. Koryu Budo od svojih učencev zahteva bistveno več kot Gendai Budo, a v zameno ponuja ne le znanja, katera Gendai Budo ne poseduje, temveč nam istočasno tudi ponuja priložnost, da se soočimo z najtemnejšimi in najplemenitejšimi lastnostmi človeške vrste ter priložnost, da vstopimo v svet prežet s starodavnimi tradicijami, skrivnostmi in paradoksi. Slehernega posameznika, ki se je odločil učiti eno izmed številnih borilnih veščin Koryu Budo – a čaka veliko presenečenje že na prvem treningu, čemur bodo nadaljna presenečenja le sledila. Prvo veliko presenečenje, s katerim se bo posameznik srečal že na samem začetku spoznavanja ene izmed borilnih veščin Koryu Budo – a je sam način poučevanja. Poučevanje Koryu Budo – a, namreč temelji na poučevanju principov za razliko od Gendai Budo – a, katerega poučevanje temelji na poučevanju tehnik. O čemer sem podrobneje spregovoril v svojem predhodnem prispevku na tem forumu, in sicer v prispevku: Tehnika ali princip? Naslednje veliko presenečenje, s katerim se bo posameznik srečal je naklonjenost Koryu Budo – a oz. njegovih inštruktorjev / učiteljev, da posameznik dvomi v vse kar se bo učil v sklopu Koryu Budo – a. Njegov inštruktor / učitelj od njega ne bo le želel, da upravičeno podvomi v posamezna znanja, temveč bo to tudi pričakoval in zahteval, čeprav bo na drugi strani od njega zahteval brezpogojno poslušnost. Posameznik bo tako že na samem začetku soočen z nenehnim iskanjem ravnovesja med njegovimi upravičenimi dvomi v predstavljeno znanje in njegovo brezpogojno poslušnostjo do njegovega inštruktorja / učitelja. Prav to nenehno iskanja ravnovesja predstavlja temelj Koryu Budo – a. Veliko inštruktorjev in tudi učiteljev posameznih borilnih veščin vidi bistvo Koryu Budo – a v ravnovesju samemu, medtem ko osebno delim prepričanje z manjšino znotraj stroke in vidim bistvo Koryu Budo – a prav v iskanju ravnovesja ne pa v ravnovesju samemu. Za marsikogar bi bila ta razlika med dvema t.i. taboroma znotraj stroke Koryu Budo – a, zgolj posledica različnih pogledov na eno in isto zadevo. A v kolikor to razliko pogledamo malo bolj podrobno kaj hitro uvidimo, da posamezniki iz prvega tabora proučujejo in se večinoma ukvarjajo s končnim stanjem, ki nastane v delčku trenutka in že v naslednjem delčku trenutka tudi izgine. Medtem ko na drugi strani posamezniki iz drugega tabora proučujejo in se večinoma ukvarjajo s potjo, z načinom kako uspešno priti do končnega stanja, katerega tako vneto proučujejo njihovi kolegi iz prvega tabora. Sleherno ravnovesje, ko se vzpostavi s tem tudi napove svoj propad. V realni borbi, katera se odvija zelo hitro in zelo intenzivno se vmesna ravnovesja vzpostavljajo in izginjajo v delčku sekunde, ko uspešno izvedemo določeno aplikacijo specifičnega principa in z njo vsaj za delček sekunde prisilimo našega nasprotnika v obrambo in ga na koncu tudi porazimo, v kolikor on seveda predhodno ne porazi nas. A v skladu z mojim razumevanjem Budo – a njegovo bistvo ne leži v tem, da bo ustavil nasilje / kaos in na novo vzpostavil ravnovesje, temveč v nenehnem iskanju načina kako bo znova vzpostavil novo ravnovesje. Budo si ne prizadeva za vsako ceno ohraniti starega ravnovesja, katero se je porušilo, temveč si prizadeva vnovično vzpostaviti novo ravnovesje iz kaotične situacije, katera je nastala po uničenju starega ravnovesja ne glede na ceno in potrebne žrtve. Cilj Budo – a je ravnovesja, a njegov namen leži v doseganju tega cilja. Cilj je na začetku sleherne poti neotipljiv in zgolj privid in le od našega namena in naše volje, da udejanimo naš namen je odvisno ali nam bo resnično uspelo doseči zastavljeni cilj. V kolikor smo se sposobni brezpogojno predati našemu namenu in storiti vse kar je v okviru naših sposobnosti in zmožnosti, v kolikor smo sposobni usmeriti in skoncentrirati vso našo voljo v manifestacijo našega namena in pri tem preseči celo naše lastne omejitve bomo sposobni doseči sleherni naš cilj. Naš namen mora postati istočasno tako naš namen kot tudi cilj sam; ali kot je nekoč dejal Budha: "Pomembna je Pot in ne cilj." V kolikor ste v tem kratkem opisu bistva Koryu Budo – a uvideli nekaj kar vas je pritegnilo in ste se pripravljeni soočiti z neko povsem drugačno miselnostjo kakršne ste vajeni, v kolikor ste se pripravljeni podati na odkrivanje povsem tujega sveta prepreženega s številnimi paradoksi, starimi tradicijami in skrivnostmi, od katerih marsikatero ne boste nikoli povsem doumeli ter si želite iskreno in predano učiti znanja borilnih veščin, ki so namenjena izključno za realno borbo in so predvidena kot naša zadnja izbira, ko smo primorani braniti svoje bližnje, prepričanja, načela ali celo naš lastni obstoj, potem je Koryu Budo pravilna odločitev za vas in boste znotraj njega odkrili predvsem samega sebe. Kajti Budo se začne in konča v nas. Budo je tisti tihi glasek v nas, ki nam da vedeti kaj je prav in kaj ne ter da v sleherni situaciji vedno storimo tisto kar je prav, kar je v skladu z novim ravnovesjem, ki se poraja iz ognjenih zubljev kaosa, četudi vemo da to ni dobro.Namreč le preprosti in ozkogledni ljudje enačijo tisto kar je prav s tistim kar je dobro. Temeljna razlika med pravilnim in dobrim je v tem, da je dobro vedno družbeno splošno pogojeno in določeno, medtem ko je pravilno vedno stvar naše subjektivne presoje, intuicije in vesti. Zelo pogosto je tisto kar je prav slabo in v tovrstnih trenutkih, v tovrstnih prelomnicah imamo priložnost resnično preseči samega sebe in narediti tisto kar je prav ne glede na to, da se zavedamo da bo družba naše dejanje v prihodnosti označila kot za slabo ali celo zlo dejanje. A neizpodbitno dejstvo je, da v tovrstnih trenutkih nismo navzoči z vso občo družbo, s katero bi se lahko posvetovali, pač pa se v njih vedno znajdemo intimno sami in odtujeni od preostale družbe in le mi sami in ne obča družba se bomo morali odločiti ali bomo sledili samemu sebi ali pa bomo tako kot večina ljudi sledila nekomu drugemu. V kolikor nas Koryu Budo želi kar koli naučiti nas želi naučiti predvsem, da v slehernem trenutku sledimo svoji vesti, prepričanjem, načelom, verovanjem – samemu sebi. "V kolikor ne slediš samemu sebi, vedno slediš nekomur drugemu." Miyamoto Musashi

Tehnika ali princip? Uvod Tradicionalne borilne veščine (v nadaljevanju: Koryu Budo) ne poučujejo tehnike kot tehnike, temveč kot principe. Kar pomeni, da so tehnike razdeljene na sklope na osnovi, kateri princip uporabljajo. Tehnike same po sebi so iz stališča Koryu Budo zgolj najraličnejše aplikacije različnih principov in naravnih zakonitosti, na katerih temeljijo borilne veščine. Posamezne tehnike so tako za Koryu Budo zgolj neko specifično gibanje ali sklop večih gibov ali drugače povedano posameznikove somatske interpretacije specifičnih principov in naravnih zakonitosti. Posamezni princip ima lahko dejansko toliko aplikacij/tehnik, kolikor različnih posameznikov uporablja oziroma se je naučilo posamezni princip in še bistveno več. Drugače povedano ima sleherni princip ogromno različnih aplikacij ali tehnik. Za boljšo predstavo bom omenil, da ima Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu uradno regestriranih več kot 11.000 različnih tehnik, Karate več kot 9.000 različnih tehnik, Niten Ichi-ryu Kenjutsu več kot 6.000 tehnik, itd. A kot sem že malo prej omenil so vse te tehnike nič drugega kot zgolj aplikacije različnih principov in naravnih zakonitosti, katerih število pa je bistveno manjše. V sklopu Koryu Budo-a velja nepisano pravilo, da ima sleherni princip vsaj 8 različnih možnih tehnik/aplikacij ter sleherna tehnika vsaj 8 različnih variacij. Okvirno se ocenjuje, da Koryu Budo temelji na približno 1.000 principov in naravnih zakonitosti. Zaradi česar je bistvenega pomena, da se poučujejo principi in naravne zakonitosti ne pa posamezne njihove aplikacije ali variacije aplikacij, saj je teh možno neskončno število. V kolikor malce bolj podrobno pogledamo sistem poučevanja borilne veščine na osnovi tehnik bomo hitro prepoznali velike pomanjkljivosti tovrstnega načina predajanja znanja Koryu Budo-a na naslednje generacije. Vzemimo za primer Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu, ki ima uradno registriranih več kot 11.000 različnih tehnik, in v kolikor pri tem upoštevamo še nepisano pravilo, da ima sleherna tehnika vsaj 8 variacij, s preprostim matematičnim izračunom ugotovimo, da Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu poseduje okoli 90.000 tehnik z njihovim variacijam vred. Impresivna zakladnica znanja, katero so dopolnjevali in bogatili pretekli mojstri te borilne veščine zadnjih tisoč let. Le malokdo lahko ostane ravnodušen ob takšni informaciji. Vse lepo in prav, a stvar se zelo zakomplicira, ko slišimo, da so obstajali in da še vedno živijo posamezniki, ki posedujejo celotno znanje te prečudovite borilne veščine. Upoštevajoč slednjo informacijo se le malokateremu izmed nas ne oglasi naš razum, ki nam pravi, da to preprosto ni mogoče. A sčasoma, ko se malo bolj poglobimo v dolgo in bogato zgodovino Koryu Budo-a, ko izvemo o številnih dosežkih (bolje rečeno presežkih) številnih preteklih velikih mojstrov Koryu Budo-a, kateri tako zelo pogostokrat pretresejo in spremenijo naše ustaljene predstave, česar je človek dejansko sposoben in česar ne. Predvsem pa, ko na lastni koži spoznamo kako zelo je naš osebni trening Koryu Budo-a spremenil naše lastne predstave o tem, česar smo mi sami sposobni in česar ne. Ko prvič v življenju občutimo tisti znani občutek zadovoljstva, ko le npr.: preko manipulacije prsta na roki spravimo na kolena še tako fizično neprimerno močnejšega nevednega nasprotnika, ki nam je le še pred nekaj trenutki nazaj nadvse pogumno razlagal kaj bo naredil z nami ali z našimi bližnjimi, ko v njegovih očeh beremo mešanico: zmedenosti kaj se mu je dejansko zgodilo, začudenosti nad njegovo nemočjo, kako se mu v delčku sekunde pred očmi odvrti celotno njegovo življenje in strahu pred velikim neznanim, pred nami, ki stojimo pred njim, ki odločamo ali ga bomo v naslednjem delčku sekunde poslali v božje kraljestvo z enim samim udarcem v njegov tilnik ali pa mu bomo tokrat dovolili, da jo odnese le z izpahnjenim gležnjem. Da, v tistem trenutku in na tistem mestu brezpogojno sprejmemo, da je svet Koryu Budo-a, svet preprežen z mnogimi paradoksi, katerih večino ne bomo nikdar doumeli kaj šele razumeli. Od tistega trenutka nikoli več ne podvomimo v našega Sensei-ja, inštruktorja in Koryu Budo. Kar naenkrat začutimo v sebi novi elan in si želimo naučiti in sprejeti vse kar nam lahko ponudi naš Sensei. Vključno tudi s tem, da nekje na daljnem vzhodu živi oseba ali celo nekaj oseb, ki posedujejo celotno znanje borilne veščine kot je npr.: Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu. Po vsem zgoraj prebranem se sedaj verjetno sprašujete: Ali se vam je vaš Sensei zlagal? Ali so vse številne poimenske navadbe o tovrstnih preteklih mojstrih v vseh knjigah in člankih, ki ste jih prebrali lažne? In po vsej verjetnosti še kakšno katerega se v tem trenutku žal ne spomnim. A tako kot povsod drugje in ne le znotraj Koryu Budo-a, temveč tudi nasplošno v vašem življenju leži odgovor na vaše vprašanje naravnost pred vami, pred vašimi očmi in nemo strmi v vas ter upa, da ga boste vendarle že enkrat za vraga opazili. Da, dejansko so obstajali in ŠE VEDNO obstajajo posamezniki in posameznice, ki posedujejo celotno znanje ne le ene, temveč celo večih različnih borilnih veščin Koryu Budo-a. Da, dejansko obstajajo tovrstni posamezniki in najlažje jih boste prepoznali po nazivu Hanshi, in v kolikor se boste malo poigrali z raziskovanjem boste odkrili, da dandanes še vedno živi sorazmerno veliko število oseb, ki nosijo tako visok naziv kot je Hanshi. To so posamezniki in posameznice, ki so Koryu Budo-u posvetili celotno njihovo življenje tako kot so to pred njimi storili ostali veliki mojstri Koryu Budo kot npr.: Miyamoto Musashi, Ankoh Itosu, Takeda Sokaku, Morihei Ueshiba, Gichin Funakoshi, Shigeru Egami, … Vprašanje, ki pa je nadvse pomembno za nas pa je na kakšen način so osvojili celotno znanje ne le ene temveč celo večih različnih borilnih veščin Koryu Budo-a? Kako jim je uspel takšen presežek človeških sposobnosti? Kako se jim je uspelo naučiti tolikšno število najrazličnejših tehnik? Odgovor je na ta vprašanja je nadvse preprost. Nihče od njih se ni naučil tolikšnega števila tehnik, a navkljub temu so oz. nekateri izmed njih še vedno posedujejo tolikšno znanje. No, pa smo se znova srečali še z enim izmed mnogih paradoksov Koryu Budo-a. A tako kot vsi ostali paradoksi Koryu Budo-a je tudi ta paradoks le paradoks za nevedne. Dejansko v Koryu Budo-u ni paradoksov. Na našem proučevanju Koryu Budo-a se srečujemo s paradoksi zgolj in izključno zaradi naše lastne nevednosti. A, v kolikor se znova osredotočim nazaj na glavno nit prispevka. Edina razlaga, ki se skriva v ozadju dejstva, da so lahko določeni posamezniki in posameznice osvojili celotno znanje ne le ene, temveč celo večih različnih borilnih veščin Koryu Budo-a je ta, da so se borilne veščine učili na drugačen in veliko boljši način, kakršen je dandanes v splošni rabi po svetu. Nihče od njih se ni učil borilne veščine po sistemu učenja posameznih tehnik. Nihče od njih ni zavil toliko stran s Poti Budo, temveč so zvesto sledili Poti Budo. Povsem jasno jim je bilo, da je učenje borilnih veščin po sistemu učenja posameznih tehnik ne le zgrešeno, temveč v temeljnem nasprotju z vsem kar predstavlja Budo in iz tega razloga so izbrali drugačno pot. Pot, katera jih je na koncu ovekovečila z nazivom velikega mojstra borilnih veščin; z nazivom katerega nihče od njih nikoli niti ni iskal ali želel. Vse kar so tovrstni posamezniki in posameznice želeli je bilo le to, da so iskreno in predano sledili Poti Budo-a ter da niso nasprotovali njenim ne pisanim, a večnim principom in naravnim zakonitostim. A vseemu navkljub njihova dejanja še vedno odmevajo skozi prostor in čas ter vse nas, ki dandanes sledimo Poti Budo-a ali ki proučujemo Koryu Budo navdajajo z nadvse globokim spoštovanjem do naših predhodnikov. Pot, kateri so sledili naši predhodniki pri učenju in poučevanju borilnih veščin NIKOLI ni bila pot katera se je uveljavila v drugi polovici 20. stol., ko je prišlo do največje popularizacije borilnih veščin v njihovi zgodovini. Naši predhodniki so se učili in poučevali borilne veščine po sistemu učenja principov in naravnih zakonitosti, na katerih temelji Budo ter nikoli po sistemu učenja posameznih tehnik. Kar je moč med drugim tudi potrditi z vsemi številnimi njihovimi deli, kodeksi in knjigami, katere so zapustili za seboj. Kakor sem že uvodoma omenil Koryu Budo ne poučuje posamezne tehnike kot tehnike, temveč jih poučuje na osnovi principov in naravnih zakonitosti. A kaj to dejansko sploh pomeni? V čem se ta sistem tako zelo razlikuje od sistema poučevanja na osnovi posameznih tehnik? Zakaj je prvi sistem toliko boljši od slednjega? O kakšnih principih in naravnih zakonitostih je sploh govora? Na ta vprašanja se nameravam osredotočiti v nadaljevanju tega prispevka. Naravni principi in zakonitosti v Koryu Budo V sklopu poučevanja Koryu Budo-a je veliko govora o t.i.: naravnih principih in zakonitostih, na katerih temeljijo tehnike. A kaj dejansko so ti principi in zakonitosti? Vse borilne veščine brez izjem v svojem temelju niso nič drugega, kakor še en sklop sistemov, ki proučujejo človeka in človeško družbo in to na zelo podoben način kot to počno medicina, biologija, biokemija, biomehanika, biodinamika, psihologija, sociologija in podobne vede. Dejansko Koryu Budo proučuje vse aspekte človeka in njegove družbe in je v je v njegovih posameznih podvejah moč z lahkoto prepoznati paralelnice, ki so dejansko proučevale in še vedno proučujejo povsem isto tematiko kot jo dandanes zgoraj omenjene zahodne znanstvene vede. Namreč zelo zgodaj so veliki mojstri Koryu Budo-a spoznali, da v kolikor želijo resnično in iskreno proučevati najtemnejšo plat človeške narave: njegovo sposobnost in tedenco k nasilju, morajo v celoti spoznati človeka kot živo bitje v vseh njegovih najrazličnejših interakcijah. Kajti človekova najtemnejša plat je zakoreninjena v samem jedru njega samega in se lahko izrazi v vsem njegovem početju: fizičnem, mentalnem kot tudi psihičnem tako na individualni kot tudi na masovni skali. Iz tega razloga so naši predhodniki pričeli proučevati vse plati kompleksnosti človeškega bitja in njegovih interakcij z enim samim ciljem, ki se ni spremenil v vsej večtisočletni zgodovini Budo-a. Temeljni cilj Budo-a je ustaviti nasilje v konfliktni situaciji in na novo vzpostaviti ravnovesje. V osnovi bi lahko principe in zakonitosti na katerih temelji Koryu Budo razdelili na naslednje sklope: 1. Anatomija in fiziologija človeškega telesa, 2. Gibanje človeškega telesa v prostoru, 3. Gibanje človeškega telesa v fizičnem spopadu, 4. Notranje delovanje človeškega telesa v spopadu, 5. Osnovne fizikalne zakonitosti, ki vplivajo na človeško telo, 6. Uporaba osnovnih fizikalnih zakonitosti, ki vplivajo na človeško telo z namenom izboljšanja borbene učinkovitosti posameznika v fizičnem spopadu, 7. Delovaje mentalnih procesih, 8. Mentalni procesi v fizičnem spopadu, 9. Fizični vpliv čustev, občutenj in občutkov na človeško telo, 10. Fizični vpliv čustev, občutenj in občutkov na človeško telo v fizičnem spopadu in njihovi vplivi in posledice na borbeno učinkovitost posameznika v fizičnem spopadu, 11. Družbeni procesi, 12. Vplivi in posledice družbenih procesov na borbeno učinkovitost posameznika v fizičnem spopadu, 13. Delovanje podzavesti in zavesti, 14. Vplivi in posledice procesov podzavesti in zavesti na borbeno učinkovitost posameznika v fizičnem spopadu, 15. Proučevanje govorice telesa in njenih povezav z delovanjem posameznika v najrazličnejših situacijah, 16. Vplivi in posledice uporabe znanj proučevanja govorice telesa nasprotnika z namenom izboljšanja borbene učinkovitosti posameznika v fizičnem spopadu, 17. Proučevanje procesa dihanja v povezavi z delovanjem in gibanjem človeškega telesa ter njegovih mentalnih, čustvenih in psiholoških stanj, 18. Proučevanje procesa dihanja z namenom izboljšanja borbene učinkovitosti posameznika v fizičnem spopadu, 19. Strategija in taktika V kolikor omenim le nekaj najpomembnejših sklopov. Primer enega izmed najbolj osnovnih principov iz sklopa: Uporaba osnovnih fizikalnih zakonitosti, ki vplivajo na človeško telo z namenom izboljšanja borbene učinkovitosti posameznika v fizičnem spopadu: V kolikor nasprotnik potiska vlečem. V kolikor nasprotnik vleče potiskam. Prednosti sistema poučevanja borilnih veščin na osnovi poučevanja principov in naravnih zakonitosti, naspram sistemu poučevanju borilnih veščin na osnovi poučevanja tehnik Glede na to, da ni namen tega prispevka, da bi podrobneje spregovoril o samih principih in zakonitostih, se bom omejil na naslednji primer, s pomočjo katerega želim ponazoriti način poučevanja borilnih veščin po sistemu poučevanja principov in naravnih zakonitosti. Primer: Princip imobilizacije nasprotnikovega telesa s pomočjo manipulacije njegovega zapestja, komolčnega in ramenskega sklepa V kolikor fiksiramo nasprotnikovo zapestje in komolčni ter posledično tudi ramenski sklep zlahka dosežemo, da nasprotniku zvijemo roko za njegov hrbet, pri čemer ne le, da imobiliziramo nasprotnikovo telo, temveč imamo istočasno tudi odprto pot za njegov hrbet ter nato nasprotnika bodisi postopoma spustimo na hrbet na tla bodisi preidemo v eno izmed številnih tehnik, ki jih nam ponuja ta pozicija. Pri večini modernih borilnih veščin in borilnih športov, katerih sistem poučevanja temelji na sistemu poučevanja tehnik, se poučuje od 2 do največ 10 različnih tehnik, medtem ko dejansko obstaja okoli 200 različnih uradno registriranih tehnik, ki temeljijo na tem preprostem principu, ki se medsebojno lahko vizualno zelo razlikujejo ali celo za laičnega opazovalca na videz izgledajo, kakor da temeljijo na povsem drugačnih principih. A v kolikor govorimo o t.i.: naprednejših tehnikah, ki v sebi združujejo vsaj 3 različne principe ali zakonitosti, predstavlja ta princip osnovno več kot 2000 tehnik . Skratka na izbiro imam dva sistema učenja borilnih veščin. Sistem učenja borilne veščine na osnovi učenja posameznih tehnik in sistem učenja borilnih veščin na osnovi učenja principov in naravnih zakonitosti. Pri prvem sistemu se bomo v našem primeru v najboljšem primeru naučili uporabljati 10 različnih tehnik. V drugem primeru pa lahko na osnovi tega, da osvojimo in razumemo dani princip, se naučimo približno 10 do 20 različnih osnovnih aplikacij tega principa, potencialno uporabljamo vseh približno 200 različnih uradno registriranih tehnik. Vseh približno 200 različnih tehnik bomo lahko potencialno uporabljali izključno zato, ker smo tako mentalno kot somatsko doumeli dani princip, ki je skupen vsem tem tehnikam in bomo tega brez večjih težav na podzavestni (somatski) ravni uporabili v takšni aplikaciji, ki nam bo v danem trenutku omogočala najbolšo prednost proti našemu nasprotniku. Sedaj bi želel na kratko omeniti še naslednje pomanjkljivosti sistema učenja borilnih veščin na osnovi učenja posameznih tehnik. V kolikor se bomo učili borilne veščine po tem sistemu bomo konstantno omejeni in umsko osredotočeni zgolj na tehnike, katere smo se naučili v našem dojo-u. Naši treningi v dojo-u pa se v ničemer ne morejo primerjati z realnim fizičnim konfliktom, v najboljšem primeru so zgolj slab približek realne borbe. Pri izvajanju tehnik bomo a priori omejeni na specifične pogoje, katere zahtevajo posamezne tehnike za njihovo uspešno izvedbo, katere smo se uspeli naučiti, pri čemer pa bomo posledično izgubili svojo fleksibilnost v sami borbi, katera je vitalnega pomena, v kolikor želimo uspešno in s čim manj poškodbami zaključiti realni fizični spopad. Istočasno bomo izgubili prednost uporabe elementa presenečenja v sami borbi, ki je pravtako vitalnega pomena. Naša največja pomanjkljivost pa se bo pokazala v naši izgubi mentalne svobode v sami borbi, saj bomo podzavestno in celo tudi zavestno osredotočeni na izvedbo posamezne tehnike. Med samo borbo bomo podzavestno-zavestno osredotočeni na nenehno in nenadno spreminjajoče pogoje borbe, kdaj lahko uporabimo posamezno tehniko. Pri čemer pa bomo ne vede izpuščali številne majhne nenadne pomanjkljivosti v nasprotnikovi obrambi ali napadu, katere bi sicer lahko uporabili v našo prednost ter istočasno tudi izrabiti morebitne naše napake v obrambi ali v napadu, katere bo izkoristil nasprotnik, v našo prednost. V kolikor resnično želimo odpraviti vse zgoraj navedene naše pomanjkljivosti, se moramo učiti borilne veščine po sistemu učenja principov in zakonitosti ter si prizadevati, da tako na somatski kot tudi mentalni ravni osvojimo razumevanje in aplikacijo čim večjega števila tovrstnih principov in zakonitosti.

Društvo borilnih veščin Ten Ai Budo PREDSTAVITEV Ten Ai Budo v prevodu pomeni: NEBEŠKA HARMONIJA POTI VOJNE Budo, Pot Vojne, je mišljena v najširšem možnem kontekstu. Sleherni posameznik je soočen z 'vojno', ki se odvija v njem samem, katera se v svoji najosnovnejši obliki odraža kot njegovo notranje neravnovesje. Ten Ai Budo ponuja posamezniku holističen pristop k iskanju njegovega notranjega ravnovesja in njegove notranje svobode. Brez svobode človek nikoli resnično ne zaživi. Svoboda se nahaja v nas samih. ZAKAJ SE ODLOČITI ZA TEN AI BUDO? Program Ten Ai Budo nudi svojim članom holističen pristop k spoznavanju, razumevanju in učenju borilnih veščin. Program je primeren za oba spola. Združuje tradicionalna učenja borilnih veščin in dognanja znanosti kot so: biofizika, biomehanika, biodinamika, medicina, psihologija ter učenja vzhodnjaških filozofij in meditativnih tehnik v enovito in razumljivo celoto. Z drugimi besedami, program posamezniku omogoča celostno in povezano sočasno učenje naslednjih borilnih veščin, s poudarkom na t.i. efektivni samoobrambi: 1. Quan Fa, 2. Kenjutsu: Hyoho Niten Ichi-ryu, 3. Shotokai Karate, 4. Aikijutsu: Saigo Ha Takeda-ryu, 5. Kyusho–jutsu, 6. Heiho. Tako iz vidika njihovih tradicionalnih učenj, kakor tudi iz vidika modernih znanosti borilnih veščin, ki so povezana in dopolnjena z učenji filozofije borilnih veščin, učenji Zen-a in meditativnimi tehnikami v harmonično enovito celoto. Kot takšna sta pristop k učenju in program Ten Ai Budo-a novost na slovenskem prostoru. Quan Fa Je tradicionalna kitajska borilna veščina, ki temelji na: manipulacijah sklepov, mišic in živcev, imobilizacijskih tehnikah, premetih, tehnikah ročnih udarcev in na napadanju vitalnih predelov. Iz nje se je kasneje na Okinawi razvil Karate. Kenjutsu: Hyoho Niten Ichi–ryu Je sklop različnih šol japonskega tradicionalnega mečevanja, katere so se razvile v obdobju med 16. in 19. stol. Za razliko od modernega japonskega mečevanja (Kendo), Kenjutsu zahteva znanje in sočasno uporabo vsaj še ene borilne veščine, npr.: jujutsu, aikijutsu, karate,… Tudi kar se samih tehnik in principov zadeva, se Kenjutsu bistveno razlikuje od Kendo-a. V sklopu programa Ten Ai Budo se uči: Hyoho Niten Ichi-ryu. Šola, katero je v sredini 17. stol. ustanovil: Miyamoto Musashi. Shotokai karate Je borilna veščina, ki jo je na začetku 20. stol. na Okinawi ustanovil Gichin Funakoshi z združitvijo Goju-ryu in Shito-ryu karate-ja. Shotokai karate temelji na: tehnikah ročnih, nožnih, komolčnih in kolenskih udarcev, 36 osnovnih tehnikah premetov, manipulacijah sklepov, mišic in živcev, imobilizacijskih tehnikah, Kyusho-jutsu (napadanju vitalnih predelov) in 26 katah. V sklopu programa Ten Ai Budo se uči tradicionalni Shotokai karate in ne njegova športna različica. Aikijutsu: Saigo Ha Takeda-ryu Je ena izmed najbolje dodelanih japonskih tradicionalnih borilnih veščin. Zajema vse oblike udarcev (ročne, komolčne, nožne in kolenske), premete, manipulacije sklepov, mišic in živcev, imobilizacijske tehnike in Kyusho-jutsu. Aikijutsu je znan tudi kot Daito-ryu in velja za najstarejšo in najbolje dodelano japonsko tradicionalno borilno veščino. Ustanovil jo je Yoshimitsu Minamoto proti koncu 11. stol. Na začetku 20. stol. je Ueshiba Morihei iz Aikijutsu-a razvil moderno borilno veščino: Aikido. Kyusho–jutsu Kyush–jutsu ali Dim Mak ali Umetnost napadanja vitalnih predelov je sestavni del večine japonskih in kitajskih tradicionalnih borilnih veščin. V sklopu programa Ten Ai Budo se uči kyusho–jutsu za potrebe efektivne samoobrambe, Quan Fa, Hyoho Niten Ichi–ryu kenjutsu, Shotokai Karate in Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu. Kyusho–jutsu se poučuje tako iz vidika japonskih tradicionalnih borilnih veščin, kakor tudi iz vidika modernih znanosti kot so to: biofizika, biomehanika, biodinamika in medicina. Heiho Heiho v prevodu pomeni: strategija in taktika. V sklopu heiho se v sklopu programa Ten Ai Budo uči osnove zen budizma, taoizma, posamezna dela mojstrov borilnih veščin in kitajsko klasično vojaško strategijo, kakor tudi psihologijo spopada. Poleg zgoraj omenjenih borilnih veščin se v sklopu programa Ten Ai Budo poučujejo tudi osnove zen budizma, tradicionalne meditativne in dihalne tehnike v sklopu Seishindo-a in Shin Shin Toitsu-a. Treningi potekajo dvakrat tedensko v Dojo-u na Dolenjski cesti 44a, kateri se nahaja nasproti želežniške postaje Rakovnik. Posamezni trening traja dve polni uri. Termini: Ponedeljek: 21:00 - 23:00 ure, Petek: 20:00 - 22:00 ure. KONTAKT: Grega Vodopivc GSM: 040 642 909 E-mail: gorinnoshodo@gmail.com V kolikor želite vam lahko po e-mail-u pošljemo tudi podrobnejši predstavitveni program Društva borilnih veščin Ten Ai Budo.

OBVESTILO Društvo borilnih veščin Ten Ai Budo vpisuje nove člane. Včlanite se lahko kadar koli tekom rednih terminov treningov. Treningi bodo potekali v telovadnicah ŠD Trnovo, Ziherlova 40, 1000 Ljubljana: Torek: od 21:00 ure do 23:00 ure, (srednja telovadnica, 1. nadstropje), Četrtek: od 20:00 ure do 22:00 ure, (mala telovadnica, 2. nadstropje). Lep pozdrav, Grega Vodopivc

OBVESTILO Vsem, ki bi vas zanimalo moje društvo se iskreno opravičujem, ker je prišlo do manjše pomote glede datuma otvoritve mojega društva. Otvoritev Društva borilnih veščin Ten Ai Budo bo v torek, 13.04.2010 ob 21:00 uri, v srednji telovadnici (1. nadstropje) Športnega društva Trnovo, Ziherlova 40, 1000 Ljubljana. Za vaše razumevanje se vam najlepše zahvaljujem. Lep pozdrav, Grega Vodopivc

Društvo borilnih veščin Ten Ai Budo PREDSTAVITEV Ten Ai Budo v prevodu pomeni: NEBEŠKA HARMONIJA POTI VOJNE Budo – Pot Vojne – je mišljena v najširšem možnem kontekstu. Sleherni posameznik je soočen z 'vojno', ki se odvija v njem samem, katera se v svoji najosnovnejši obliki odraža kot njegovo notranje neravnovesje. Ten Ai Budo ponuja posamezniku holističen pristop k iskanju njegovega notranjega ravnovesja in njegove notranje svobode. Brez svobode človek nikoli resnično ne zaživi. Svoboda se nahaja v nas samih. ZAKAJ SE ODLOČITI ZA TEN AI BUDO? Program Ten Ai Budo nudi svojim članom holističen pristop k spoznavanju, razumevanju in učenju borilnih veščin. Program je primeren za oba spola. Združuje tradicionalna učenja borilnih veščin in dognanja znanosti kot so: biofizika, biomehanika, biodinamika, medicina, psihologija ter učenja vzhodnjaških filozofij in meditativnih tehnik v enovito in razumljivo celoto. Z drugimi besedami, program posamezniku omogoča celostno in povezano sočasno učenje naslednjih borilnih veščin, s poudarkom na t.i. efektivni samoobrambi: 1. Quan Fa, 2. Kenjutsu: Hyoho Niten Ichi-ryu, 3. Shotokai Karate, 4. Aikijutsu: Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu, 5. Kyusho – jutsu, 6. Heiho. Tako iz vidika njihovih tradicionalnih učenj, kakor tudi iz vidika modernih znanosti borilnih veščin, ki so povezana in dopolnjena z učenji filozofije borilnih veščin, učenji Zen-a in meditativnimi tehnikami v harmonično enovito celoto. Kot takšna sta pristop k učenju in program Ten Ai Budo-a novost na slovenskem prostoru. Quan Fa Je tradicionalna kitajska borilna veščina, ki temelji na: manipulacijah sklepov, mišic in živcev, imobilizacijskih tehnikah, premetih, tehnikah ročnih udarcev in na napadanju vitalnih predelov. Iz nje se je kasneje na Okinawi razvil Karate. Kenjutsu: Hyoho Niten Ichi – ryu Je sklop različnih šol japonskega tradicionalnega mečevanja, katere so se razvile v obdobju med 16. in 19. stol. Za razliko od modernega japonskega mečevanja (Kendo), Kenjutsu zahteva znanje in sočasno uporabo vsaj še ene borilne veščine, npr.: jujutsu, aikijutsu, karate,… Tudi kar se samih tehnik in principov zadeva, se Kenjutsu bistveno razlikuje od Kendo-a. V sklopu programa Ten Ai Budo se uči: Hyoho Niten Ichi-ryu. Šola, katero je v sredini 17. stol. ustanovil: Miyamoto Musashi. Shotokai karate Je borilna veščina, ki jo je na začetku 20. stol. na Okinawi ustanovil Gichin Funakoshi z združitvijo Goju-ryu in Shito-ryu karate-ja. Shotokai karate temelji na: tehnikah ročnih, nožnih, komolčnih in kolenskih udarcev, 36 osnovnih tehnikah premetov, manipulacijah sklepov, mišic in živcev, imobilizacijskih tehnikah, Kyusho-jutsu (napadanju vitalnih predelov) in 26 katah. V sklopu programa Ten Ai Budo se uči tradicionalni Shotokai karate in ne njegova športna različica. Aikijutsu: Saigo Ha Takeda-ryu Aikijutsu Je ena izmed najbolje dodelanih japonskih tradicionalnih borilnih veščin. Zajema vse oblike udarcev (ročne, komolčne, nožne in kolenske), premete, manipulacije sklepov, mišic in živcev, imobilizacijske tehnike in Kyusho-jutsu. Aikijutsu je znan tudi kot Daito-ryu in velja za najstarejšo in najbolje dodelano japonsko tradicionalno borilno veščino. Ustanovil jo je Yoshimitsu Minamoto proti koncu 11. stol. Na začetku 20. stol. je Ueshiba Morihei iz Aikijutsu-a razvil moderno borilno veščino: Aikido. Kyusho–jutsu Kyusho–jutsu ali Dim Mak ali Umetnost napadanja vitalnih predelov je sestavni del večine japonskih in kitajskih tradicionalnih borilnih veščin. V sklopu programa Ten Ai Budo se uči kyusho–jutsu za potrebe efektivne samoobrambe, Quan Fa, Hyoho Niten Ichi–ryu kenjutsu, Shotokai Karate in Saigo Ha Takeda–ryu Aikijutsu. Kyusho–jutsu se poučuje tako iz vidika japonskih tradicionalnih borilnih veščin, kakor tudi iz vidika modernih znanosti kot so to: biofizika, biomehanika, biodinamika in medicina. Heiho Heiho v prevodu pomeni: strategija in taktika. V sklopu heiho se v sklopu programa Ten Ai Budo uči osnove zen budizma, taoizma, posamezna dela mojstrov borilnih veščin in kitajsko klasično vojaško strategijo, kakor tudi psihologijo spopada. Poleg zgoraj omenjenih borilnih veščin se v sklopu programa Ten Ai Budo poučujejo tudi osnove zen budizma, tradicionalne meditativne in dihalne tehnike v sklopu Seishindo-a in Shin Shin Toitsu-a. Otvoritev društva bo v torek 12.04.2010 ob 21:00 uri na Športnem društvu Trnovo, Ziherlova 40, 1000 Ljubljana. Treningi bodo potekali: Torek: od 21:00 ure do 23:00 ure, Četrtek: od 20:00 ure do 22:00 ure. KONTAKT: Grega Vodopivc GSM: 040 642 909 E-mail: gorinnoshodo@gmail.com V kolikor želite vam lahko po e-mail-u pošljemo tudi podrobnejši predstavitveni program Društva borilnih veščin Ten Ai Budo.