Mihela

moje izkušnje: za depresijo najpomembnejše red, gibanje, delovanje ( kot pravi Marsa) za anksioznost pa dihanje, meditacija, lahko pa tko kot Cigančica... narava, gozd ... no v glavnem hetela vam povedati, da ste mi spet zelo veliko dali, in da ne vem kako je telesne bolezni jemati za izziv, ker nimam razen zobobolov, do sedaj, prav nič izkušenj , s čustvi pa veliko, Cigančin nasvet Mistyci je vsekakor to, kar se jaz trudim živeti, vse vzeti kot izziv... in rasti skozi to...

mogoče bi morali bolj razmišljati v smislu, kdaj pa spolnost lahko odpelje človeka stran iz neke duhovne poti na kateri bi rad napredoval k nekemu cilju? mislim da je navezanost veliko bolj problematična od same spolnosti navezanost tako na osebo,v odnosu s katero pride do teh užitkov, objekt želje jaz temu rečem, osebo, ki mora biti moja, saj je odgovorna za mojo srečo... in navezanost na užitek sam... in še ogromno drugih iluzij, s katerimi človek povezuje spolnost to kar nalimamo nanjo je težava in ne to kar spolnost sama zase je...

http://sphotos-c.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc7/387714_4732759035115_1485399904_n.jpg ni lih hudo globoka misel, je pa resnična

na veliko premišljala hvala Sin za spodbudo cilj je sam eden, pot je samo ena, trenutek za trenutek odstranjevat iluzije in priti bližje bistvenemu... vse ostalo je drugostno tudi spolnost in spolna energija lahko je nekaj kar uporabimo za tisto prvo kot vse drugo, kar pride v naše življenje tko da duhovnost, tako kot jo jaz razumem, je zame vsekakor zmagovalka vedno pridem na to...pa ne glede kam me zanese, kam me odpihne veter misli, ali odnesejo valovi čustev, reke strasti... vedno znova mi postane jasno, da je to edino, kar je vredno.... si pa duhovnost in spolnost nista v nasprotju, lahko delujeta skupaj... vse odvisno od namena... en ljubeč spolni odnos lahko nekoga odpre mnogo bolj kot kaka meditacija... ni na energiji ali dejavnosti njena koristnost ali škodljivost, ampak na namenu, tko da jaz ne bi sodla, življenje je kompleksno... ampak ja duhovnost je očitna zmagovalka , s spolnostjo sploh nista v istem rangu

Hvaležna za soočanje s seboj skozi vas in vse te pogovore.

Zelo podobno izkušno Cipcipilonika... podjetje se sesulo, nisem vedla kako naprej huda finančna kriza tudi po stopincah nisem mogla komaj dihala pa skrbet za tamičkno, takrt je bla še doma pot pa tko kot ti v meditacijo, jaz sedečo in včasih tudi več ur, če mi je družina dala podporo in sem meditirala, pustila strahu da je, ga spoznala, predihavala, jaz sem dodajala še mantre, ker mi te pomagajo priti zelo hitro v stik s sveto energijo. Sem pa vseeno šla na vse zdravstvene preglede, ker nisem vedla, za vsak slučaj, ko so potrdili da sem zdrava, sem potem sam še bolj samozavestno na tem delala.

držim pesti zate, res pa nimam nobenga znanja, da bi vedla, kaj je jaz sklepam iz sebe, pr meni se vse prej psihično kot fizično... celo ko me zob boli, razmišljam o tem česa se oklepam, in kje za vraga odlašam z odločitvijo in sej veš Mars kvadrat Saturn, velikokrat v teh bolečinah

Tok stvari al kaj? Bi te kar objela, pa Vilinčico poklicala, da pričara, da bo vse dobro. plitvo dihanje, občutek da te bo kar zasušilo, da ne moreš dihati? te je mogoče česa strah, so mogoče panični napadi Meni že kadar na pleksus pritiska postane jasno, da me je nečasa strah... pot pa s tem delam... če je zadeva primarno psihična jo bo lažje pozdravit... obrnit ...

Ne vem kolk se splača prepričanega prepričevati ja tudi v budizmu obstajajo ravni bitja, kjer spolna združitev ni nujna za kreacijo bitij, bitja so skreirana na različne nefizične načine. Jaz nisem človek vere, tako da sem odprta do teh možnosti, hkrati pa se zavedam, da mi niso dane z izkustvom, zato si z njimi ne obremenjujem možganov. Mi je vseeno a to obstaja ali ne. Meni ni dano to spoznati. Realnost življenja na Zemlji pa je, da se skozi spolno združitev ustvarja otroke... da je to ustvarjalna sila... v sebi sama zase spolna združitev nima nekih hudo slabih ali dobrih poant... vse je odvisno od pogleda in razumevanja... je sam to kar je... če ji ne dodajaš vrednosti, če jo ne popačiš in izničiš, potem je to bistveno. da pa bi jabolko spoznanja in Evino radovdnost povezala s spolnostjo, mi je pa noro... gre za čist druge stvari... ki so povezane z zavestjo in ne spolnostjo, Eva in Adam sta pred jabolkom spoznanja lažje seksala brez enega pomisleka, da bi blo to slabo, da bi bla njuna telesa kej slabga, saj sta bla eno z naravo, misliš da lev razmišlja, da je na spolni združitvi kej slabga, nardi kar mu vse v njem veleva, da je treba nardit. sprejeti živalski del lastne narave in iz njega nrditi največ kot lahko, je po moje veliko bolj koristno, kot to v štartu zanikati, dati hudiču v roke in imenovati za slabo, veš koliko psihičnih težav zaradi te potlačitve... sej druga stran, v katero naša družba gre, je ravno tko bolna... ma je logična posledica... vedno gre nihalnica iz ene skrajnosti v drugo in rabi čas, da se uravnoteži.

Stopit na duhovno pot po moje pomeni, ko začenš zavestno opazovati svoje misli, besede in dejanja. Ni potrebna šola, je pa fino, če imaš koga ki te nauči meditirati, jaz sem pač mela to srečo, vem pa da so tudi samouki, odvisno kaj prineseš s seboj ( karmična podlaga). Pri meni je bila točka brez povratka, ko mi je postalo jasno, da nič drugega ni vredno, da vse drugo ne glede kolk je prijetno in zanimivo ni v primerjavi z delom na sebi ni niti primerljivo v svoji vrednosti.Ne vem pa kako je to z drugimi ljudmi. Ja vendar če nimaš odnosa do spolnosti nimaš odnosa do spolne energije. Ne vem jaz prihajam iz krščanske družine in morem priznati, da sem rabla veliko let da sem ustvarla zdrav odnos do spolnosti. Enih deset let nazaj ali mogoče več se mi je šele posvetlo, da Jezus ni imel nič proti telesnemu, da nas je htel sam zbuditi v to, da telesno ni edino in najpomembnejše, da je tisto, kar ostaja, kot telesno umre, pomembneje. Zdi se mi, da je dobro razvit nek odnos do spolnosti, neko sprejemanje, preden potem postopoma ji pade vrednost... oziroma izgubi slast, ker ko jo vidiš kot to kar je, nima več toliko moči nad tabo. Ma tuki sem jaz še več kot začetnik, nekdo, ki je šele v prvem razredu, se še učim pisati. Veliko lažje se soočam z destruktivnimi čustvi, ker je moja temeljna naravnanost do njih, da so škodljiva. Na spolnosti pa trenutno res ne vidim nič škodljivega. Sploh v partnerstvu se mi zdi lahko pomembna vezivna energija in pa nek način si priti blizu. V meditaciji pa delaš s spolno energijo ne s spolnostjo samo, čeprav včasih telo vseeno reagira sorodno kot pri spolnosti, to je zelo težko kontrolirati, telo deluje po svoje. Sej pravim sem šele v prvem razredu, tko da verejtno je to povezano s tem. Ko govorim o začetku govorim o točki, ko se odločiš spolno energijo spreminjati v rečmo ljubezen, jo dvigati do srca, jo imet kot podlago meditacije, zavedanja... ni fino, da jo zatiraš, sem pa tja bo še vedno se hotela sprostiti na klasičen način, če nisi nuna al menih, potem to niti ne bo problem... ni treba da iz tega nardimo problem. Najpomembneje je da jo vidiš kot to kar je, da ji ne dodajaš vrednosti, ne v negativnosti (hudičeva posla ) ne v pozitivnem ( edino za kar je vredno živeti ). Vendar sej pravim, govorim kot začetnik na samem začetku in ne kot mojster, nekdo, ki to obvlada.

http://sphotos-d.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/547031_518015921559438_1929889941_n.jpg

lušno Vilinčica, res lušno

pa dejmo za lep sončen dan za tek po blatnih tleh za družinsko harmonijo za opravljeno delo pa za lf, da lahko sem pobegnem

Moje malo mnenje: ko stopiš na pot duhovnosti, stopiš na pot odstranjevanja predsodkov in bolj direktenga življenja in doživljanja... ko se odpiraš se odpiraš cel...potlačeno se sproti, nadzorovano izgine, ostaja sam energija in z energijo nardiš največ kot v tistem trenutku zmoreš manj je teh zavor, več je sposobnosti spoznati sebe in druge, življenje ... spolnost je pogonska ustvarjalna sila, vprašanje je sam kam jo usmerimo. Lahko nas zveže, ujame, lahko osvobodi. Nima ona kvalitete ali slabosti, ni na njej, na nas je, da iz nje naredimo največ kot zmoremo. Ma po moje na začetku je bolje ne bit hinavec, pa si dovolit biti, kasnej ko pa vedno bolj obračaš energijo,se potreba po telesnem združevanju in sproščanju manjša. Vendar jaz mislim to tudi za jezo, pa za strah pa še za marsikaj. Če v meditaciji vzameš stran objekt želje, ali jeze ali strahu... ni važno in uporabiš energijo kot podporo zavedanja... je to lahko res turbo napredek.... se mi zdi

mene tudi , s to pesmijo in s to energijo pa sploh

Mars je OOB, bo ves november, veliko potlačene jeze, treba paziti na psihično bolj občutljive ljudi, da si kej ne naredijo. Ostali pa se pogumno soočati s svojimi napetostmi, da jih ne sprostimo po nepotrebnem na nekomu drugemu. Une jezne ognjene kepe, ki šibajo okrog, od enga do druzga v začaranem krogu, je fino pri sebi predelat in zaustaviti začran krog, če gre, če ne gre, pa bo pač nekoliko bolj pestro.

Berzo, prekrasno napisano. Mislim, da je v naši naravi da delamo iz ljudi svetnike...ali demone, vmes pa ni ničesar in ne razumemo, da so tudi oni na poti...meni so moji učitelji s tem, da sem jih videla v realnem lifu z realnimi težavami dali ogromno, ker sem jih lahko gledala na kak način se soočajo z njimi. Ni fora v naši nepopolnosti, zato jo jaz tudi zavestno mečem ven, da ne bi blo iluzij o meni,imam prijeten obraz in mehek glas in ljudje me lahko hitro spremenijo v neko nerealno sliko ( velikokrat imamo te neke like v naših glavah, kot so učitelji in z njimi napačne predstave, da oni pa ne gredo na wc, ali da nimajo spolnih odnosov in podobno...) fora je v zavedanju lastne nepopolnosti in v tem, da se pogumno soočimo s sivimi conami, slepimi pegami in ranljivimi deli. Zame je bojevnik na duhovni poti tisti, ki gre pogumno v vse, kar je ta trenutek ( tisto kar se zaveda in tisto kar mu je ta trenutek še skrito), pa se hkrati zaveda, da vse to, kar je ta trenutek, le posledica preteklosti in da to kar bo, je na njemu, bo posledica sedanjih odločitev, misli , besed in delovanj. Tuki se mi zdi igra tko zelo pomembna, to da ne vzamemo vse zares, tko kot najbolj grozne sanje ne morejo uničiti našega telesa, tako tudi najbolj grozna tuzemeljska realnost ne more uničiti vaših duhovnih potencialov...ti ostajajo... Vendar ja, ni dovolj da se navlečemo energije tistih, ki delajo na sebi, prej ali slej, če hočemo prave rezultate je treba pljunit v dlani in se soočit sam sabo, delat... mene pogosto vprašajo če je naporno imet tri otroke in tri živali, pa pravim, da je to meni izzy, v primerjavi z delom na sebi, ko je treba v odnosu z njimi in z vsemi drugimi in v vsem biti iskren in gledat globoke notranje vzgibe... tu je potrebno veliko poguma in tu je veliko bolj naporno delo za ga nardit. Kako lažje je iskat vzroke v drugih, kako lažje je kazat s prstom na drugo stran. Oh sem se razpisala.

vse je vedno karma po mojem mnjenju kar ima učitelj od učenca in kaj učenec od učitelja nek svet človek ima lahko zelo veliko od nekega očitnega zlonamerneža in obratno neko bitje, ki nima oči za sveto, tudi od najsvetejših nima prave koristi, ali ravno obratno škodo, ( v budizmu je Devadatu tak lik, bretranec od Bude, ki je vedno tem nekje v bližini, vedno dvomi, celo škodi Budi, in ne glede koliko mu škodi, je Buda do njega odprt, Devadatu pa žene ljubosumje) kar hočem povedati, odgovornost za svoje življenje je dobro imeti v svojih rokah sem pa tudi jaz previdna glede zdravilcev in tudi ko grem na posvet h kakemu astrologu, ali vedeževalcu ( dvakrat sem bila pri vedeževalcu), vse vzamem z razdaljo, potem pa skozi življenje vidim kaj je od tistega koristno in kaj ne. In v glavnem imam srečo. nevarno je vse zdravilce metati v isti koš in nevarno je sebe doživljat kot nemočnega v rokah drugih, meni to vedno daje odpor ...

http://youtu.be/OIykDz7NI2s za boljšo voljo in več zaupanja

morem nekomu povedat zasrala dan... cel dan notri, brez prave akcije in sem tok zoprna... obžalujem, da nisem šla danes ven, zdej ko sem prebrala pa še za to staro gospo in maraton, zdej sem sam še bolj tečna in nezadovoljna... nič me ne spravi v slabo voljo bolj kot cel dan notri, preveč hrane... in imam toliko knjig za prebrat, pa jih ne morem... ker me boli glava in je ta moj um tolk prezasičen... bljak tko, da dam protiutež dnevniku hvaležnosti tako je trenutno čutenje... tisto pa so samo poskusi videti stvari malo bolj realno življenje je pa zame še vedno igra ( verejtno zaradi šestih planetov v peti hiši), res ni nedolžno, kar počneš bo imelo posledice, vendar po drugi strani, pa spet ni tako resno, da kar koli je že ustvarjeno ne bi moglo biti s trudom in pozornostjo obrnjeno drugam, drugače doživeto... reče tista, ki je zoprna sam zato, ker je šlo njenih 12 ur popolnoma v prazno , tko da eto, zdej kaka bolj vesela muzika, pa delo, pa obrnt energijo, da ne bo šel cel dan v nič

čeprav se danes doma počutim kot ujetnik, je prav da se zavedam, da imam vse kar rabim in prav zares imam tako da sem hvaležna za to, da mi nič nujnega ne manjka in ja, tudi jaz, da sem na toplem in suhem ter med ljudmi, ki me imajo radi hvaležna za vso modrost, ki mi je znova in znova dana hvaležna za to, da mi ni bilo v življenju nikoli zares hudo... hvaležna za rdeč magičen objem, ki mu dopuščam, da postopoma zapušča moj svet hvaležna za ta računalnik in te mirne ure, ki so mi dane za delo nočko

oh kak glas, hud komad

ta mi je huda

Kaj pa če rečemo da je življenje resna igra... najdemo neko sredino...

všeč, lepa pesem, lepa ženska, in lepo sporočilo