Mihela

zmenjeno punca, držim pesti pa se tipkava in dogovoriva, ko si bova lahko končno vzeli čas... je pa res, da se moji mirni dopoldanski dnevi iztekajo... počitnice pomenijo v mojem svetu, polna hiša otrok. Držim pesti zate... da se ti vse obrne kot je treba.

voda kam bi raj zdej skoču/ila v jezero ali morje

Ja res. Tudi jaz se učim tolerance tistih, ki gledajo drugače. Kaj pa Plutona, Plutona vzame, kot dispozitorja, kljub temu da je tko oddaljen in ni več pravi planet?

Plutona jaz ne vzamem kot dispozitorja (vedno marsa) in dispozitor je sam en, tisti ki vlada poziciji Tko da te stvari ne gredo v neskončnost. Pozicija govori o danostih ali priložnostih, dispozicija pa tisto kar temu sledi, kaj iz njih naredimo. Kas deldi kaže dolgoročno stvari, kam se bodo obrnile še kasneje. S časom. Se pa strinjam da ne morem reč če je dobr al slab človek, če sem to rekla, potem sem bla zelo neprevidna.

To si lepo povedal in ful sem vesela da si nazaj... da bomo kako rekli v astrološčini... Ma jaz mislim, da se iz karte zelo veliko vidi, zelo veliko... na primer to kar se dogodi z narodom, ko on pride na oblast, narod je Luna v biku, torej na višini, preko dispozitorja gre v škorpijo torej na dno... tu je jasno to kar se je skozi njegov mandat zgodilo z našim narodom... ne da je on odgovoren, vendar nam to kaže določene stvari. Tko da se popolnoma ne strinjam, se pa veselim, da si odprt in da ne sodiš ljudjem glede na karto, ker je res zelo odvisno kaj človek iz karte naredi. Jaz sem imela v glavi svoj scenari, svojo karto, tako kot sem ga jaz videla in doživljala in realnost mi je mal zamajala temelje. Hala za podatke, bom še enkrat pogledala.

ropotati bobni ali triangel

Ko sem prvič pogledala njegovo karto sem bla globoko razočarana. Sprva sem imela zelo dobro mnenje o njem, da če ne druzga ima dobro motivacijo... v karti pa sem pot zaznala to neko površinskost in egotrip in sem bla razočarana... vendar sem mal pozabla detalje.

Se strnjam. Kar zavračamo, ima v sebi neko dvojnost, in je s tem neka napaka...napaka dojemana.. biti na tak način (materialna eksistenca), ti da določeno izkušnjo, ki ti je druge vrste bivanja ne morejo dati... vse je odvisno od ravni zavedanja...ta ti pomaga hendlat tudi tovrstno obliko bivanja. In se strinjam tud glede izkustvenega spozavanja in kritičnega razmišljanja... tudi zelo modri teksti lahko človeka pobebijo, omejijo če jih s trenutnim razumevanjem vzame dobesedno... zdi se mi, da je pa koristna neka odprtost do tistega kar beremo, tudi če nam je na pri pogled nelogično... pustiš, da ti življenje pove skozi izkustvo, kaj je trenutno v tvojem svetu realno, kaj drži in kaj ne...

refošk "tenstan" krompir ali pire

marjetica voda ali sok

natikači čebela ali osa

točeni s čokoladnim ali jagodnim prelivom

Piškotek, težko cajtat sebe ob dojenčku, ti nič ne zavidam... čas pozdravi vse... tudi stopalo Myisti težko leto, kar eno na eno... magar se slišva na os...imava še eno obljubo od ne vem kdaj Ja Aliana danes je tak dan, pred mlajem, Luna v biku, pejmo prej počivat, se ozemljit, umirit, si nabrat novih energij in super, da je mali bolje. Jaz sem imela danes fraj dan, čist zares fraj... hudo Mož poskrbel za otroke, jaz pa na potepanje od jutra do večera, nič otrok, nič astrologije, no ja, skoraj nič... Že zjutri sem se peljala v hribe k svoji dragi prijateljici, sva ble po bikovsko na počas, s kavicami in podobno, potem pa pohodne čevlje in proti Krimu, na začetku , prvi del klanca sva se kar zadihale, potem pa se je telo navadlo in je blo fantastično. Veliko enih drobnih in velikih prigod, mal nenavadna jota, in nekaj smeha. Po petih urah hoje, pa veliko jagod z res veliko smetane (sojine- sploh nisem vedla, da je tko dobra, prvič jedla) , ki sva si jo vztrajno dodajale in kakavom na vrhu. Slastno. Jaz sem njej mal pokukala v zvezde, ona men mal v karte... ogromno ene ženske energije... nekaj resno, zelo resno, nekaj bolj za hec, a v vsakem primeru krasno. Dan je minil neverjetno hitro. Tako rada sem živa, tako rada sem v mesu in ko se tko hudo namatram se zavedam te svoje mesnosti, ki je pogosto zaradi vseh teh nekih bolj suptilnih energij, kar malo pozabim. No, moram priznati, da je bilo nad dobro, kot bi rekla moja prijatlca, res nad dobro... In dober je bil tudi prihod domov, prišla sem v čist in urejen dom, kjer je blo vse tko kot mora bit in me je prešinlo, kako je fajn, če smo v dvoje. Zdej sem bla pol leta sama, brez moža in sej gre, ker je treba, mora it, vendar to milina, da si lahko povsem miren, da veš da bo za vse pokrbljeno in da lahko ti za nekaj časa izprežeš, pa tudi, če je to sam en dan. Hvaležna. No ja, pa tudi zvečer je fajn, če nisi čist sam v tisti veliki postli Ste me pa tu na LF mal v žalost spravli, brala in brala novo temo, ki se mi zdi zelo koristna v teh časih, ko zelo veliko jemo zelo prazno hrano, vendar dobila zelo slab občutek. Blo mi je jasno, da ni zame da se vmešam, ma mi je hudo, da so stvari take kot so Nočko, m

deci borovničevc ali malinovc

Še nekaj sem hotela reči, če se bo še kdo in upam,da ne, znašel v situaciji, ko ne bo vedel kako naprej glede vzgoje, ko bo čutil da on kot starš ne zmore ali ne zna z otrokom, ali da ima otrok kako večjo težavo, s katero se sam ne zna soočati, potem so tu v Ljubljani na Gotski prekrasni ljudje, ki to počno s srcem, plačano je iz zavarovanja, ne morem jih prehvaliti, to so seveda pridni in predani svetovalci v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Res so krasni, neverjetno prijeten občutek je, ko imaš nasproti sebe osebo, ki ji je mar, ki ji je res mar za tvojga otroka in ki ima seveda tudi znanje in izkušnje. Priklon.

HOW DO WE REACT? When someone blames us, how do we react? When we’ve lost something, how do we react? When we feel we’ve gained something, how do we react? When we feel pleasure or pain, is it as simple as that? Do we just feel pleasure or pain? Or is there a whole libretto that goes along with it? When we become inquisitive about these things, look into them, see who we are and what we do, with the curiosity of a young child, what might seem like a problem becomes a source of wisdom. Oddly enough, this curiosity begins to undercut what we call ego pain or self-centeredness, and we see more clearly. Moja ljubljena Pema Chodron...

Oh boš zmogla Aliana, vem da boš, ... ne bo vse popolno, vendar bo super... pomembno je da maš prijatle, da maš ljudi okrog sebe... da nisi sam... jaz sem bla takrat res sama, v tujem svetu, ki sem ga ves čas doživljala kot tujga in ga nisem znala sprejeti ( kar je seveda na mojo škodo, saj so povsod dobri ljudje)... in je blo preprosto zelo veliko zunanjih okoliščin, ki so prinesle pogoje, da so določeni deli mene preprosto prišli ven... kot da bi se moglo tko dogodit... ma gremo dalje... to je že zelo zelo daleč nazaj in je že skrajni čas da ostane tam in da zdej živim tu, ker za otroke pa ni važno ali so mali ali so pubertetniki, je velik bolj pomembno, da sem tu, kot to, da mi je hudo... rabjo me zdej... kar je blo je blo... ... mene čaka še čist mal dela... dobr občutek...nočko

Včerajšna izpoved tu na LF mi je dobro dela... prinesla mal joka... ma tudi veliko sprejemanja... zavedanja... pa danes razmišljam koliko lepega je blo v teh letih, koliko lepega sem dala otrokom... če ne drugega vsak dan sveže in zdravo kosilo... no z malo izjemami, kake pizze, res malo in še takrat ob veliki skledi solate... pa o trenutkih ko semo skupi kuhali ( s tamalo še vedno) in peli in je blo noro lepo, in o sprehodih v gozdu in o risanju, in igranju in plesu in vsem mogočem lepem, kar smo v teh letih skupaj počeli... če sem kaj sem zabavna mati... malo premalo odrasla mati... ma vsekakor zabavna mati danes dopoldan mi je dan kar ušel, z tamičkano do vrtca, s psom na sprehom, skrb za bolnega fanta in neko dolgo kuhanje... delo je moralo čakati... Po slastnem kosilu, sem se celo za pol ure ulegla in popolnoma blagoslovljena odprta srčno ugotovila, da sem eno najsrečnejših bitij, ker res znam uživati... sigurno ciganka po duši... znam uživati v najmanjših radostih življnja, v dihanju... potem seveda akcija dalje, nekaj prijetnih telefonskih pogovorov s frendi, obisk zadnje razredne ure, ki je bla prov zabavna in sem se lepo nasmejala, otroci so res potrudili za starše... no pa srečanje s sinovo razredničarko... prvič sem zbrala pogum in ji povedala, da so me ene njene besede prizadele, in je reagirala močno in obrambno, kot da ji kej hočem in mi je blo težko, ker ji v resnici nič nočem, ker jo cenim in mi je zanimiva, sam morala sem ji povedati, ker se mi ni zdelo prav, da se določi človeka za vedno pri štirinajstih letih in se reče, da je to tko in da ne bo nikoli drugače. No ja doma me čakale lačne živali in razdjano stanovanje, sta se deklici lepo igrali in v igri razmetali, pa tudi ob pomoči pridno pospravili in še druge vsakodnevne skrbi. Večerja, pa večerni tuš, pravljice in pesmice pred spanjem in vse kar sodi zraven. En hudo dolg pogovor s prijateljico, ki je moje nasprotje, a mi vedno pride blizu in mi vedno da misliti, hvaležna, da imam tako kvalitetne ljudi v svojem življenju. Šele sedaj je prišel moj čas, da se lotim dela...in bom delala... nimam pojma do kdaj... Sin lepo je poslušati tvoje navdušenje nad vrtom... in sem vesela da ti uspeva... Aliana ti si sploh eno posebno energično bitje, učinkovito in imaš generator energije... predvsem pa so mi tvoji zmenki tko zelo dobra zamisel, res ... to rabimo ljudje, to rabijo matere in to rabijo otroci... Lepo vas je brati, m

oboje, vonja obeh dreves sta izjemna, vsak na svoj način na ležalniku ali v viseči vreči

tofu bučka ali malancana

hvala in srečno v vlogi mamice, ljubezen ( sprejemanje in videnje, njih takih kot so) in pa razum tudi...včasih moraš biti tako zelo pameten ( meni je tega res manjkalo), da veš, kdaj bit tiho ( sploh s pubertetniki) in kdaj kej reč, kdaj od daleč opazovati in kdaj se vmešati v prepir med sorojenci... ful ene pameti je potrebne...pozornosti...iskat prav trenutek in prav način glede na situacijo. Tako zelo imaš prav, da je dobro imeti prave ljudi ob sebi, ko zaglaviš... pa to da si vse delamo sami( to je prva in glavna resnica)... pa še marsikaj, tako da se vidi, da je to delo na sebi, to soočanje s sabo nek živ proces v tvojem življenju, da res veš o čem govorim. Še enkrat hvala za sprejemanje.

lisičke, vedno lisičke volk ali jelen

Na mojo vzgojo vpliva predvsem s tem, da je to moja razvada in s tem pač nekaj kamor dajem veliko svojga časa. Ki bi bil drugače namenjen njim. No je pa res tudi, da je to trenutno edina razvada, ne gledam TV in ne hodim na zabave al kej podobnega... ta LF, je moja edina razvada in mi daje občutek, da lahko vsaj malo sprostim mojo potrebo po komunikaciji, ki je, kot je očitno zelo velika.

Jaz imam tri otroke... prebrala, videti je zanimivo in marsikaj od tega drži...slovenska probelmatika z maminimi sinčki... idealizacija družine, starševstva in podobno... marsikaj drži... Skozi prvo nosečnost in pa do skoraj drugega leta prvorojenca, sem imela občutek, da sem rojena za materinstvo ( nočna vstajanja, previjanje, dojenje... so se mi zdele malenkosti)... potem pa so se stvari hitro spremenile... mnogo stvari je bilo vpetih, med drugim še eno rojstvo, še en otrok, odsoten mož, prvorojenčeva zoprna operacija in znašla sem se na območju, ki ga nisem ne znala, ne oblvadala. Spremenila sem se v razvalino in z večno krivdo, da ne dam dovolj ljubezeni, ustvarila eno živčno tečno, zoprno, jezno in naporno mamo, zelo razvajenim otrokom. Šla skozi peku, povlekla otroke zraven... potem postopoma skozi psihoterapijo in kasneje skozi duhovnost povlekla sebe in začela preobrazbo družine... Postala bolj odločna, bolj nekompromisna in ja korak za korakom to kar naj bi mati bla... vendar sem zanihala gubalnico v drugo stran, in postala preveč stoga, premal vidla otroke, njihov zorni kot. Ravnotežje med tema skrajnostima se trudim balansirati zdaj... pritisnt, ko je treba in po drugi strani videt in razumet. Ni lahko in včasih se mi zdi trud brez konca, Sizifovo delo, najraje bi vrgla puško v koruzo, ma na sreči jih mam rada in se ne vdam zlepa. Velikrat mi preprosto manjka razumevanje njihovega sveta. Nič ne bom rekla, da sem zdej dobra mati... ker to res ni moje področje... je pa področje, kjer sem naredila največji oseben razvoj, saj so me ta moja vztrajna in močna bitja... s svojo neizmerno voljo in močjo učila in me učijo... Dali so mi ogromno, je ni šole, ki bi me tolk naučila, pa še vedno tko malo vem. In včasih gledam kake mame, ki jim je vse to kar dano, znajo... imajo vse to v sebi ugrajeno, jih občudujem... in včasih, ker pač verjamem v reinkarnacijo, ko sem zgubljena v nevednosti in ne vem več kako reagirat, kako vodit, pomislim, na to, da so to moji trenerji in če me bodo prav naučili bom mogoče v kakem drugem življenju le lahko bolj spontano opravljala to vlogo. Pri tretjemu otroku, ki je prišel k nam po večletnem zamiku imam občutek, da se mi ponovno pojavlja možnost, da popravim, da naredim nekoliko bolje, pa še vedno opažam, da nezavedno izbiram bolj mehko vzgojo, da dovolim otroku preveč, rabim biti zelo budna pri tem. Tko nekako na hitro. V vsakem primeru, vsi se trudimo in ja najhuje od vsega je misliti, da bomo lahko zavarovali otroke od življenja, namesto, da jih na življenje pripravimo. Idealizirala sem starševstvo in doživela veliko bolečino ob soočenju z mojimi in moževimi omejitvami v tej vlogi, idealizirala sem otroke, in zaradi tega idealizma spregledala njih in jih ob grdem vedenju doživela kot nasprotje ideala. To je bla moja velika bolečina... ki je dolga leta kar žgala v meni...potem pa sem se jo odločita uporabiti kot temelj sočutja... da lažje razumem vse tiste, ki na nekem svojem področju padejo... tko da konec dober vse dobro... otroci še vedno niso popolno vzgojeni, a so močni in jim zaradi te njihove moči, ne bo hudga v svetu... mene so pa zbudili, mi sneli angelska krila in angeljski sij nad glavo in sem pač morala v blato in iz njega prihajam, vsaj zdi se mi, bolj dostopna, bolj tu... upam... seveda nikoli ne veš, kaj vse se bo dogajalo in kaj vse zgodilo... življenje je polno presenečen... tudi za astrologe