Mihela

Ne vem kako bi posesivnost ustavila v dualnost, ne znam jo umestiti. Zdi se mi destruktivna, ker onemogoča ljubezen. Lastiti si stvari , ki so ti dane v uporabo in so ti lahko odvzete kadarkoli. Lastiti si ljudi, pa se mi zdi še toliko težje, ker ko hoče nekdo naprej se pogosto zgodi, da tisti drugi , ki se ga lasti, mu onemogoča pot naprej. Ne vem. Posesivnost se mi ne zdi konstruktivna pa naj jo še tako dualno gledam. Mogoče bolj v tem smislu, da če so ljudje na tej ravni in je to njihovo nezavedno, da pač ne bi pljuvala po njih in jih poniževala, vendar bi razumela, da imajo obutek, da jim nekaj manjka in da to nekaj iščejo v drugih in si to nekaj celo hočejo zavarovati, da bo tam za vedno za njih. Navezanost se mi zdi, da je povezana s sposobnsotjo imeti globoke vezi z najbližjimi in mi v tem kontekstu ni negativna. Negativna mi je v kontekstu, ko nekoga prisesaš nase iz razloga, ker se počutiš negotov, ali kaj podobnega, zaradi lastne šibkosti. Jaz verjamem v ideal, da se v resnično ljubezen lahko srečata le dva, ki sta cela v sebi, oziroma tudi če nista cela iščeta rešitev manjka, v sebi in ne v drugih , zunaj sebe. Gresta dug ob drugem. Na tak način potem partner ne rabi igrati vloge ogledala. Vse dobro, Mihela

Prosim bodi konkreten, v katerih elementih je astrologija izgubila stik z astronomijo in a to velja tudi obratno, da astonomija nima smisla , ker je izgubila stik z astrologijo. Vse dobro, Mihela

Čist mogoče. Drzno je tako javno reči, da nisi navezan, res se mi večkrat zgodi, da mi potem življenje naredi test, a je to kar govoriš res in padem v dogodke, kjer je potrebno stati za svojimi besedami. Mislim, da gre bolj za to, da smo si drugačni, nekateri bolj rabimo nekaj, drugi nekaj drugega v osnovi in tako eni kot drugi smo OK. Meni pri tem pomaga astrologija, jaz imam res poudarjeno zračno znamenje, kako naj se navežem, edini kotni planet je Jupiter, povej mi s čim naj se navežem. No Pluton je močan in včasih lahko padem v te igre, vednar se ne obnesejo, pa tudi ne gre za navezanost, ampak bolj oblastnost. Če pa ima človek poudarjeno Luno, močno zasedeno 4. hišo in znamenje raka je normalno zanj, da se bolj naveže. Po moje ni važno kaj je prav in kaj narobe, bolj je važno kaj je prav sedaj zate, kaj te pelje sedaj naprej. Različne lekcije imamo. Oh nakladam. Mislim, da da bi v osnovi morali povedati, kaj dojemamo kot navezanost. In da je posesivnost kljub vsemu še bolj destruktivna kot navezanost, da navezanost na neki ravni lahko celo koristi , daje dobre občutke pripadnosti , posesivnost pa nikoli. Vse dobro, Mihela

Se strinjam z Bernom, osnovni namen horane je bilo odgovarjanje na konkretna vprašanja. Res je pa da dobro obarva neko situacijo in dejansko lahko vidiš kako človek doživlja neko situacijo, torej delno tudi psihologijo, vendar ne splošno o njem in njegovem karakterju, vednar glede na zadevo, o kateri človek sprašuje. Jaz poskušam s pomočjo duhovnih vaj, spreminjati to, kar prinaša prihodnost, in kar se da videti z astrologijo. Najlažje spremenim to, kar mi sporoča horarna, nekoliko težje to, kar mi sporoča prognostika, najtežje pa to, kar je zapisano v natalni karti. To so seveda samo moje ugotovitve. Vse dobro, Mihela

To niso le moja prepričanja Lia, to so moja dosedanja doživetja, pa mi ni z rožicami poslano. Ne vem kaj me čaka v prihodnosti, toda če ohranim samo notranjo naravnanost , ki je usmerjena k odpiranju in preseganju, rasti, potem bom zmogla.

To smo zračna znamenja mamo močno potrebo, da sporočimo naprej, da širimo znanje. Meni so , zelo čudno in neastrološko, najbolj prijetni kozorogi in Saturnovci, bog si ga vedi zakaj. Najverjetneje ker Sonce aplicira v aspekt s Saturnom. In z enim takim sem tudi v zvezi. Poglej kam aplicira tvoja Luna, to veliko govori o tem, kdo te privlači. Ampak mislim, da sva res zgrešila temo,. Mogoče bi morala odpreti temo v astrologiji, o tem , katera znamenja nas privlačijo. Bi bilo zanimivo. Vse dobro, Mihela

Velikokrat lahko vidite, kako se starša po ločitvi borita za otroka in ne eden ne drugi ne odstopi od svojih zahtev, a je to ljubezen ali je navezanost? Velikokrat se vidi, kako starši, zaradi želje , da bi bil njihov otrok v bližini, ne dopuščajo študija v tujini, zakaj , a je to ljubezen ali je navezanost? Gre samo za to, da živiš skoraj isto življenje, le tvoj odnos do tega se spremeni. Preprosto zavedaš se, da ni nič in nihče tvoje, da če boš rabil boš dobil, da te življenje ljubi, in ti da kar želiš, vednar v osnovi ničesar ne doživljaš kot lastnino in si se pripravljen vsemu odpovedati. V meni se je to začelo, kot velika potreba po puščanju in življenje se je zaostrilo in videti je bilo, da bom res spremenila življenje in se poslovila od vsega, kar sem živela do sedaj, pa v momentu, ko sem bila pripravljena vse spustit, so se pojavile nove možnosti, boljše možnosti znotraj obstoječega življenja. No ampak sedaj govorim že o posesivnosti. Vse dobro, Mihela

Stanka , če smem, sama odgovornost, brez ljubezni, brez medčloveške toplote, brez pripadnosti je otrok težko zadovoljen. A niso vzgajali nacisti, svoje izbrance tako, da so jih vzeli mamam in jih dali v rejo najboljšim vzgojiteljicam in strežnicam, vendar so otroci nazodovali. Ljubezen je v tem pogledu zdravilo. Ljubezen dela čudeže. Vendar tvoja Venera v peti, to tako in tako ve, brezpogojna vseobsežna ljubezen, Venere v vodnarju, ki vsekakor ni navezanost. Če imaš nekoga rad, potem se potrudiš narediti največ kot moreš zanj in preprosto ne moreš tega ne narediti, ga čustiš, se ti zdi, da veš kaj rabi in slediš temu. Je pa res, če je vmes karma, težko sprevidiš, preprosto ne vidiš njega, njo, ampak vidiš del sebe, in tu je problem. In tu se začno zagonetke in če dela sebe ne sprejmeš, lahko ne sprejmeš otrok in ne vidiš njihovega bistva, ki je popolno in prekrasno. Ali pa se premočno navežeš na tistega otroka , ki izraža tisti del tebe, ki ga hočeš pri sebi poudariti, ker ga lažje sprejemaš. Po moje je tu probelm, ali pa samo jaz tako dojemama. Je pa res, da so vedno najbližji tisti, preko katerih se srečuješ s svojim nesprejemanjem sebe. In še nekaj kar se odgovornosti tiče. Pri prvem otroku sem se dojemala kot da sem popolnoma odgovorna za otroka, ker sem verjela, da nisem dovolj sposobna, sem pretiravala s skrbjo, vedno me je skrbelo zanj. Potem sem na neki točki ugotovila, da sploh nisem jaz odgovorna zanj in, da ima veliko pomočnikov in da je veliko tako ljudi, kot pa tudi drugi bitij, ki skrbi zanj. In meni je lažje, ko gremo po pločniku, pa teče pred mano, hčerka pa je zelo počasna in ne vem kaj sedaj, kako naj ju zaščitim, ponavadi prosim za pomoč nebo, da varuje enega na mesto mene in mi je lažje, lahko da se to komu zdi pravlično in nerazdosno, vendar jaz sem mirna in otrok ima več svobode. Vsi smo zadovoljni. Vse dobro, Mihela

Govorimo in mislimo veliko, normalno, drugače ne bi bili na forumu, toda včasih lahko zaslutiš , v katerih besedah se skriva tudi življenje in niso le mentalno ugibanje. Res pa je, da ko govorimo, oziroma spregovorimo o svojih notranjih izkušnjah, duhovnih doživetljih, jih lahko kar malo izgubimo. Kot, da bi se s tem oddaljili od tega, da bi vse to živeli. Ne znam povedati. A še kdo kdaj to občuti? Jaz sem vedno znala razložiti in opisovati to kar čutim, to kar se dogaja v meni, vendar sem po drugi strani s tem osiromašena za še globja doživetja. Včasih je resnično bolje doživljati, kot govoriti. No po drugi strani (kot se spodobi za tehtnico) je pa res, da si največ damo, ko si delimo ta notranja izkustva. Vendar ker je to tako sveto, je treba najti prave ljudi, za to, da jim podarimo to notranje. Vse dobro, Mihela

Zanimiva izkušnja Surangeni, mislim, da te res lahko veliko nauči.

Zakaj bi pa potem narava to ustvarila, to primarno vez? Jaz sama nisem navezana in čeprav ju imam neskončno rada, ne znam biti navezana, kajti če sem, ne to boli in nervira in postanem tudi zelo nejaz, slaba kopija moje matere. Tudi v tem momentu sem se pripravljena popolnoma odpovedati vsemu kar imam, ne vem zakaj je tako, vednar to je močno in to čutim. In če bi čutila , da me pot vodi drugam, bi šla drugam, bi molila za otroke, bi jim z mojo zaenkrat še šibko močjo prog. ustvarila dobre življenjske pogoje, kot sem sploh sposobna, vendar bi šla in živela kar moram živeti, ker verjamem , da je to edino bistveno in edino smiselno in res se ne mislim zaustavljat na svoji poti. Vendar gledano na nekem povsem drugem nivoju, gledano z zelo materjalne ravni, na tistem nivoju so starši, ki se navežejo na otroka, ki so družinski in skrbni, na zelo primarni ravni, podobni, nekaterim drugim živalskim vrstam in dajajo otroku nek občutek varnosti. Poleg tega, mati, ki se naveže na novorojenčka, lažje doji, lažje se odziva na njegove potrebe, ker sta eno, ona čuti, kaj mali rabi. Vendar sem videla otroke hipijev in otroke staršev, ki so z otrokom oblikovali prijatejski odnos, pa se ti otroci niso znašli, ker so imeli premalo mej, so tudi v odraščajoči dobi zabluzili in jih je to manjko meja, ki jo navezanost z oženjem sveta povzroči, v puberteti odneslo v svet droge in brezdelja, v izmaličen neptunov svet. Kaj je prav in kaj ne, kako vedeti? Vendar tudi mislim, da je več ravni naveze, od tiste prijetne , do tiste, ki te duši in ti onemogoča, da se izraziš kot to kar si, , torej odrasti. In ker jaz ne morem biti nejaz, bom svojim otrokom dala sebe in kako bosta onadva živela z mojim davkom, to pa res ne vem, ne bo ravno enostavno. Vse dobro, Mihela

Seveda, to je meni jasno. Prvo je treba določiti signifikatorje, potem pa odnose med njimi, in ugotoviti, kateri odnosi sporočajo kaj. Normalno, preko recepcij ugotovimo, kdo ima koga rad, kdo je komu všec, preko aplikacij ugotovimo kam kdo gre, , kako se bo zaplet razvijal.Preko separacij, ugotovimo zakaj je prišlo, do ljubezenskega trikotnika in kdaj. Preko ostalih aspektov signifikatorejv, vidimo še ostale čustvene vezi, ki jih oblikujejo vdeleženi v študijo. In tako naprej.... Umestitev, tudi kaže, kam je signifikator usmerjen, če gravitira proti ljubimcu, v 5. hišo, ali k partnerju v 7. hišo. Pa se mi zdi, da smo o tem že govorili. Vse dobro, Mihela

Pa vendar tolikokrat živimo "življenje", ne da bi ga res živeli, ne da bi bili duhovni, nekje na hitro zunaj sebe, brez jasne zavesti vsega, in zgleda, kot da gre življenje mimo nas. Včasih delujemo celo proti sebi in proti življenju, z uporom in strahom, lahko celo z agresijo. Čeprav je noro se zdi, da lažje "neživimo", kot bi zares živeli, pa čeprav nam življenje daje neverjetno polno doživljanje. Vse dobro, Mihela

Jaz bi rekla, da ljubezenska vprašanja niso povsem črnobela, če te oseba vpraša a bova skupej, potem noramlno pogledaš 1/7. Toda v primeru, ko še sama ne ve kaj bi rada, pa vpraša a se mi z ljubimcem obeta veza , ali je bolje, da ohranim odnos s partnerjem, kako se vam zdi, kaj se bo dogajalo. Torej takoj ko sama stranka omeni trojko, potem imamo v igri poleg 1/7 tudi 5. Mars igra vlogo ljubimca, Sonce pa moža, Venera vlogo ljubice, Luna pa vlogo žene. Tako jaz gledam. Vse dobro, Mihela

Torej na petkovem predavanju smo se ukvarjali z razlago določene natalne karte in namen smo imeli obdelati karto preko vseh življenjskih področij. Jaz sem naredila spisek vprašanj in smo iskali odgovore v karti, ki sem jo tudi jaz prvikrat videla in o osebi nisem nič vedela. Tako , da je bilo vse spontano. Zahvaljujem se veliki udeležbi astroradovednežev. Naslednji petek, bomo nadaljevalji, kjer smo ta petek ostali. Kljub temu se nam lahko pridružite tudi drugi astroradovedneži, ker nam je ostalo še veliko vprašanj, na katera bomo iskali odgovore. Vse dobro, Mihela

Pozdrav, jaz sem se rodila brez navezanosti in je bil to problem doma, ker sem lahko imela enako rada svoje prijatelje , kot svojo mater in sestro, očeta. Ko sem šla od doma jih nisem pogrešala in jih še sedaj ne, še svojih otok ne pogrešam, če grem kam. Jih imam rada, vem, da se jim dobro godi in to je to. Vendar mislim, da kljub temu, navezanost ni nujno slaba, za te primarne vezi, je po moje dobro, ker je instinktivno, da mati naveže svojega otroka nase, da je svet ožji in je s tem večji občutek varnosti. Predvidevam, da čustveni tipi, ki so zelo navezani, boljši starši, nudijo otrokom nek klasičen dom. Lahko da je to moja napačna presoja in ostanek prepričanja mojih staršev, ker sem velikokrat hotela doživlajti stvari tako kot moja mati, ki je veliko bolj čustvena in navezana. Vse dobro, Mihela

Smrt je zame pot do tam, kjer se počutim OK. V osnovi mi je življenje bolj tuje kot smrt. Meni je povsem noro videti, kako se ljudje borijo za življenje, na nek način jih občudujem , ker so mi tako drugačni. Zadnjič sem gledala Titanik, spet, in sem se poistovetila z materjo, ki je ostala v sobici v ladji in dajala otroke spat, ali pa muzikanti, ki so igrali, mirno, brez strahu v smrt. Res je, da sem zadnjih nekaj let bolj srečna in so mi posvetne stvari postale malo bolj blizu, toda kljub temu si včasih, ko sem zelo srečna rečem: Zdej pa lahko umrem. Smrt je moja ljubica, s tem ko živim, imam odnos z njo in to je super, vendar moj odnos z njo ni enkratno doživetje, zdi se mi, da sem že umrla in se rodila znova in , če kej poznam sebe in čutim svojo prihodnost, bo še nekaj smrti pred mano, v tem življenju. Vse dobro, Mihela

Cordell, rada bi ti nekaj rekla, depresija je včasih povsem fiziološka zadeva ( neko kemično neravnovesje v možganih, nekaj takega, nisem strokovnjak) in preprosto vidiš stvari drugače, kot bi jih, če bi bil ti , brez nje. Vendar po moje obstaja razlog za to občutejne tudi v psihološkem ozadju in je ona samo način bežanja, pred nečim kar je zate bolj boleče. Pohvalila bom to, da si naredil korak naprej in ti želim poguma in vztrajnosti, ko se boš srečeval z vzrokih svojih notranjih bolečin. Vse dobro, Mihela

Se povsem strinjam.

No če se smem umešati, tudi jaz verjamem v enost. Ko pride do ravnotežja med umom in telesom, in živiš iz sredine, potem preproto živiš in živiš tisto, kar moraš polno, z vsem svojim bitjem. Vse dobro, Mihela

Se strinjam

Pozdrav, moram priznati, da sem tudi sama razmišljala, kaj predstavlja beseda duhovnost, ko sem morala razlagati, kako se v natalni karti vidi duhovni razvoj. Jaz sem rekla, da je duhovnost, tisto občutenje, ko si povezan z enim, z absolutnim, ko si del celote. Astrološko jo je lahko ločiti, 9. hiša so ideologije in filozofije ter verovanja, 12. hiša pa je čisto doživetje onstranstva, to je zame duhovnost, to doživljanje. Kaj pa je duhovni razvoj, opsala, verjetno da se razvijaš v tem doživljanju apsolutnega, enega, na ta način da postopoma razviješ vse svoje primarne kvalitete kot duhovno bitje. Vse dobro, Mihela

Torej danes ob 18: 00 do 20:30, v OŠ v Črnučah, na Črnuški cesti bom vodila delavnico interpretacij rojstne karte. Vse dobro, Mihela

Trenutno sem v čudnem obdobju, ko mi samota in tišina najbolj odgovarjata in če bi mi danes kdo rekel, da bom živela samo še 5. dni, bi se preprosto poslovila od domačih, prvi dan, potem pa bi odšla kako malo hišico, blizu gozda in zelo daleč od ljudi. Tam bi pričakala potovanje v onstvarstvo v meditaciji ali sprehodih v naravo, vsekakor v tišini in samoti. No če bi me o tem vprašali pred letom, dva, bi si želela drugačen konec. Če me bo kdo spraševal čez kako leto, bo verjetno moj odgovor drugačen. Trenutno pa samota in mir. Vse dobro, Mihela