Mihela

Če smem še sam a nekaj reči, religije niso brez smisla in niso samo zaradi manipulacije. V današnjem času je videti tako, to je zato ker smo v Uranovi dobi in bistvo Uranove dobe je, da gre človek preko črednega nagona, da je svoboden in povsem iskren v individualnem odnosu do življenja. Vendar gledano razvojno so religije naredile nekaj koristi in so tudi bistvene za razvoj posameznikov in družbe, ker so omejile egoizem posameznikov in s tem animalično naravo, ki je neobvladana in v duhovno nerazvitem posamezniku lahko dejansko zelo destruktivna. Seveda ne zanikam, d aje človek v tej asnimalni formi na nek način blizu boga, ker je spontan. Torej časi se spreminjajo in človek podvomi v to , kar govori religija in se znotraj nje počuti utesnjenega. To je OK, to je edino prav, ker se s tem začne njegovo lastno iskanje, ki gre lahko iz popolnega zanikanja v osebno spoznanje boga. Vendar vse ima smisel. Pozabila sem kateri filozof je rekel, da je religija potrebna za ljudi, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo, ki še niso dovolj moralni, da bi živeli brez omejitev. Zdi se mi, da bi bilo zelo grdo od nas, in upam se trditi, da v tej vodnarjevi dobi mislimo s svojo glavo, in ustvarjamo z bogom živ in nesposreden odnos, da bi mi poniževali in izničevali tisto, kar je religija ustvariti. Pa ne govorim samo o krščanstvu, ampak o vseh religijah. Seveda so z močjo Saturna, omejitev in dogem, ter STRAHU, pred vsem drugačnim uničile veliko preveč, niso našo animalno naravo le omejili ampak zavrli. Toda mi smo sedaj lahko mirni, brez sodbe z zavestjo, da je vse dobro in da je vse del procesa in del večje zgodbe, ki je ne razumemo povsem, a se jo trudimo razumet. Če ločimo njih in nas, smo spet na začetku. IN če sodimo njim, ne zavedajoč se, da sodimo sebi in svojim prednikom, ki so povezani s to zgodbo, svojim preteklim jazom, potem na žalost ne moramo priti daleč. Seveda je prav , da se kritično izrečemo in priznamo kaj je bilo narobe, vendar vse skozi oči celosti, torej s poskusom dojeti dialektiko te problematike. Vse dobro, Mihela

Pozdravljeni, sem astrologinja Mihela, diplomirala sem na šoli astrologije Stella in tam poučujem astrologijo tri leta. Odločila sem se za sklop samostojnih predavanj. Ta petek bom imela predavanja na temo središčnih točk. Tokrat bom pokazala kako se lahko uporablja središčne točke v prognostiki. Veliko bomo delali na primerih. Predavanje bo ob 18:00 do 20:30 na novi OŠ v Črnučah, v petek,4. 2. 2005 v učilnici 28. V primeru, da so ob prihodu v šolo vrata zaklenjena, pokličite 031- 255- 619. Vsi lepo vabljeni. Cena predavanja je 3.000SIT. Če želite, da bi obravnavali vaše osebne primere, se mi javite na OS ali na telefon da se dogovorimo. Vse dobro, Mihela

V končni fazi, ni preprostih rešitev. Varanje je obstajalo in bo, zakaj in kako pa so vedno zgodbe treh, zelo skrivnostne in večplastne. Vendar res ne vem, kaj je bolj boleče to, da se te kdo lasti ali to, da te kdo prevara? Vendar to je povsem druga zgodba. V končni fazi pa gre vedno za nas, mi rabimo nekoga, da se nas lasti in nekoga, ki nas prevara, da lahko živimo svoje zgodbe na nam lasten način. Vse dobro, Mihela

Res radi obtožujemo. Moram priznati, da je meni bilo tudi zelo neprijetno ob branju Aninega posta, kar res govori, da sem tudi sama preveč moralna. No sej to ni problem, problem so obtoževanja. Način na katerega je naspisala je res podoben Jerryjevim gostom, in izraža veliko maščevalnost in notranjo bolečino, željo da kaznujemo najbližje ker so nas prizadeli, ali pa samo zato, ker ne moremo zbežati iz svoje bolečine. Toda spomnimo se ljubezenske zgodbe Lencelota in Arturjeve kralice ( sem pozabila ime). Mislim, te zgodbe obstajajo in so vedno boleče, ne morejo biti drugačne, tudi če človek reče, da mu ni žal, to v osnovi ni res, s tem si zakomplicira življenje, se počuti slab in se poskuša maščevati..... Poleg vsega, pa to nosi vendo težke posledice. Torej , če smo čist racionalni, je nespametno tako zakomplicirati svoje življenje. Vse dobro, Mihela

Nisi povedala na katerem vozlu, če je na južnem vozlu, potem bodo problemi, in sta drug drugemu nekaj dolžna. To kar je rekal Stanka, da sta bila lahko bojevnika, drži. V primeeru, da sta na sevrnem vozlu, potem so strasti, tekmovanje in karmični razvoj, preko strasti, travm in kriz, vendar dolgoročno koristno in razvojno. Pogosto kaže usodno privlačnost, ali pa te tisti, ki ima Mars na tvojem Severnem vozlu dobro spodbuja. Moja prijateljica ima Mars na mojem Severnem vozlu in je res ena najboljših spodbud zame. Pluton je sam po sebi karmičen in govori o neki bistveni skupni transformaciji. Vse dobro, Mihela

Tjazy, tvoj način razmišljanja se mi zdi res zelo zanimiv. Odnos je odnos in , če je odprt potem se iz njega lahko rodijo res lepe stvari. Mi pa kompliciramo in predalčkamo. Meni se tudi zdi, da je večji del odnosov med moškimi in ženskami seksualne narave, ne govorim o koitusu, o fizični združitvi, vendar o tem, da delujemo ljudje v odnosu z drugimi iz celoti svoje biti, in s tem tudi s svojo sekusalno bitjo. Mogoče se s tem, da toliko pišem o spolnosti, močno izpostavljam sploh, ker sem predstavljena s sliko in imenom. Vendar bi rada da ljudje razumejo, da so vse te omejitve, potrebne do takrat, dokler se bojimo samih sebe in si ne dovolimo biti v celoti, dokler nismo sami v sebi dovolj odgovorni. V resnici sploh ne potrebujemo različne seksualne partnerje, kajti če imaš z enim tako odprt odnos, nimaš potrebe po drugih partnerjih imaš pa lahko krasne odnose z ljudmi, nasprotnega spola. Pri spolnosti oziroma s spolnostjo lahko pokvarimo nek odnos, ki drugače dobro funkcionira, med dvema človekoma nasprotnega spola, kajti ko pride do spolnosti, se začno stvari avtomatično spreminjati, več verjetnosti je, da pride do posesivnosti.... Mislim, da imamo lahko prekrasne odnose z nasprotmin spolom tudi brez spolnosti, in da če bi ljudje vedeli, kako zelo lahko spolnost zavede in spremni nek odnos in zakomplicira življenje, se nebi tako hitro odločili za nek spolni odnos. Jaz torej v osnovi verjamem v popolno svobodo, ker je ta edina prava, vendar če si človek zakomplicira to svobodo, z lažmi, varanjem brez prave potrebe, prekmalu, si lahko res zakomplicira življenje. Mislim, da je ta svoboda potrebna bolj za to, da se lahko odpreš v odnosih z drugimi , ne pa za to, da iščeš spolne odnose povsod, kjer jih lahko. Toda to tako in tako velja za ljudi, ki že dozorevamo, ki nismo več v pubertetnem obdobju. Mladi pa res morejo spoznavat, se učiti, da lahko ugotovijo, kaj je za njih v redu. Svoboda zrelega človeka je drugačna, kot svoboda mladega človeka. Vse dobro, Mihela

V tvoji karti, prvega otroka predstavlja 5. hiša in drugega otroka 7. hiša. Pogledaš samo znamenje na vrhu teh hiš, to ti pove nekaj o njeni naravi in pa planete znotraj teh hiš, tudi to ti naprej razloži njen značaj, potem pogledaš vladarje teh hiš , kako so aspekitani in kaj govorijo. To ti da glavno zgodbo o otrocih , kakšni so. Če želiš videti , kako se bodo razumeli s tabo, pogledaš, kako se planeti iz 5. hiše ( prvi otrok( in 7. hiše ( drugi otrok ) povezujejo z asc, planeti v 1. hiši in najbolj z vladarjem ascendenta ( ker te stvari v tvoji karti najbolj predstavljao tebe). V primeru lepih apsektov, se vidi dobre odnose, v primeru disharmoničnih aspektov, pa se bo treba bolj potruditi, ker je možno, da se z otrokom ne boste tako enostavno razuemli. V mojem primeru je tako, da je v 5. hiši znamenje tehtnice in moj prvi otrok je res tehtnica, tam je tudi neka blokada, zahtevni planeti v težkih aspektih, ki govorijo o jezi in dejansko je bolj jezne narave. Kljub vsemu, vladar 5. hiše je isti kot vladar prve hiše, kar govori, da sva si podobna, v dobrem in slabem, in mi je res podoben. Druga zgodba, moja hči v mojem horoskopu, se vidi preko 7. hiše, sedmo hišo imam v strelcu, pa kar nekaj tudi v kozorogu. Punca ima Luno in asc v strelcu, Sonce in Merkur v kozorogu. Torej se res sklada, ta povezava. Pozicija Jupitra jo nakazuje kot veselo , sangvinično, toda malo razstreseno deklico, kar drži. Zelo čustveno, ker je Jupiter v ribah in retrograden. No jupiter, ki vlada 7. hiši in predstavlja to dekilico je v trigonu z vladarjem 1. hiše, s tem je jasno videti, da mi je ta deklica kljub drugačnosti, zelo blizu in da imava lepe odnose. Eto, tako se gleda. Kar sem napisala v prejšnjem postu, je kako se iz karte otrok vidi odnose s starši, to kar sem sedaj napisala pa kaže, kako se iz kart staršev vidi odnose z našimi otroci. Vse dobro, Mihela

Najasneje nakaže nas odnos s staršem aspekt med vladarjem 1. hiše, ki predstavlja nas z vladarjem 4. hiše, ki predstavlja očeta in vladarjem 10. hiše, ki predstavlja mater. Harmonični aspekti med vladarjem 1. in 4. hiše, govorijo o razumevanju z očetom, seveda to lahko govori tudi dober aspekt Sonca z Asc, in na podoben način, težek aspekt, predvsem tudi inkonjunkcija, pa govori o težavah v odnosih. Podobno lahko gledamo na 10. hišo. Če je naprimer vladar 4. hiše v konjunkciji z ascendentom, pa da ni slabo apsektiran, govori o tem, da si podoben svojemu očetu, da sta si blizu. Če je vladar 4. na ascendentu, pa težko aspektiran, še vedno govori o tem, da sta si z očetom podobna, a se težj razumeta. Na tak način se te stvari naprej razlaga. Vse dobro, Mihela

Jaz se v tem pogledu ne strinjam povsem s tabo , kar se tečajev tiče. Če ne delajo drugega , kot skupaj meditirajo in meditativne občutke prenašajo v odnos, pa če majo pravega učitelja, ki jih pokaže različne vaje in jih vodi, milsim, da ni nujno tako zgrešeno. Včasih rabimo učitelje, ki nas učijo tudi duhovnih tehnik. Če ne drugega, ti nekdo vsak teden dviguje voljo, da vztrajaš pri tem. Ker človek kaj kmalu pade nazaj v stare navade. Vse dobro, Mihela

Meni se zdi zelo prav, da is uskaljena s svojimi potrebami in trenutnim ciklom in stanjem. To je lahko tudi seks z različnimi partnerji. Čisti seks. Vendar če pogledamo iz drugega zornega kota, ne seksaš sama, seksaš z nekom in če ima on drugačne želje in potrebe in on pričakuje od tebe več, kot si mu ti pripravljena dati, v smislu odnosa in iskrenosti, kmalu pride do težav. Seks je ena od tistih ravni odnosov, ki zahteva neko predajo in neko iskrenost, in tisti del, kjer pokažemo svojo ranljivost, kjer se razgalimo in iz tega ven lahko sklepaš, da je oseba s katero si imela odnos , pa je pričkovala od tebe več kot priložnostni seks, upravičeno razočarana. Jaz sodla ne bi, ker te pravice nimam, tudi sama sem v mladosti včasih prečkala meje ,, ki jih sedaj zagovarjam. Poleg tega pa ne verjamem v zunanje meje, vrjamem, da je potrebno najti ravnotežje v sebi. Vse dobro, Mihela

Potem je to za kar se splača živeti, oziroma če sem bolj osebna, potem je to, po čemer sem vedno hrepenela. S transcendento se lahko srečaš tudi sam ob meditaciji, toda v odnosu, to je zame blaženost. Iskrena ljubezen, iskreno sprejemanje in iskrena odprtost iz obeh strani, ne more roditi nič napačnega. In tu teorija res nima veliko bistva, tu gre predvsem za odnose in doživetja. Vse dobro, Mihela

Se strinjam, sama spolnost je po tem, ko se dva čustveno in sploh odpreta, v vsej svoji ranljivosti, nekaj povsem drugačnega in je zdravilna. Problem je, da se lahko ustrašimo in potem zopet potegnemo nazaj vase, v svoje varno skrivališče.

Moram priznati, da se mi zdi zelo zanimivo razmišljanje Tjazyja, vse od začetka, kar je napisal. No seveda mislim, da kak tečaj ne more škoditi. Vendar to kar opisuje Tjazy, sem že čutila. Gre za to, da se poveže duhovnost s spolnostjo seksualnostjo. A veste kako se počutite med meditacijo, no združite ta filing, brez misli, ali z mislimi, ki so daleč in izvenjajo v prazno, osrediščenost, s seksualnostjo. Duhovni razvoj vedno vpliva tudi na seksualni razvoj, ker če se odpiraš ljubezni, ne moreš biti zakrčen, zablokiran, avtomatično je drugače. In potem energije, ki se spostijo ob orgazmu, potujejo po telesu in dolgo odzvanja njihova moč. Mogoče je to tudi drugače, vendar ker nisi osrediščen in nimaš posluha za te energije jih presišiš. No po moje je to en nivo seksualnosti. Po tem je pa še "višji" nivo, ko si osredotočen na partnerja, ko si osrediščen in doživljaš partnerja kot sebe in potem, potem....... To pa je res hudo..... Vse dobro, Mihela

Po eni strani je res, da varanje prizadene čustava partnerja. to je seveda, če je odnos tak, da temelji na skupnem partnerstvu, kot dogovoru v katerem je tudi zvestoba. Toda jaz verjamem, da lahko obstaja veza, v kateri sta partnerja povsem svobodna in ta potreba po zvestobi ni več tako osnovna in bistvena. Problem je le, da je malo partnerjev sposobnih tak odnos imeti. Kajti pogosto "svobodni zakon" ni nič drugega kot beg pred intimnostjo ( pa ne mislim toliko seksualno v fizičnem smislu, ampak seksualno v vseh smislih). Potem imamo več spolnih partnerjev, pa z nobenip pravega intimnega odnosa, samo kavsanje. Sej nimam nič proti samemu seksu, vendar zelo hitro greš čez mejo, in bežiš od življenja v vznemirjenje in užitek..... Po moje ko sta s partnerjem sama v sebi zadovoljna, potem vse drugo nima smisla, pa tudi varanje ne. Vendar, da bi si človek zaslužil to svobodo, mora pred tem spoznat sebe, se odprt in biti sozvočen z življenjem to pa ni enostavno. Vse dobro, Mihela

Nauk svojega učitelja (žal pokojnega) sem koncentriral v en sam stavek: "BODI POZOREN IN PREPOZNAJ." Nauk se nadaljuje v: "S POZORNOSTJO PRIDE MODROST, KI ODSTRANI STRAH IN OBUDI MOČ LJUBEZNI." Kabalist

Ljudje znamo biti kdaj hudobni tudi iz pohlepa, oblastiželjnosti, napuha, maščevalnosti in podobnega. Kar pa izhaja iz prestrašenosti in ranljivosti, pa res ni hudobija, čeprav je slabo. V vsakemu človeku je tudi otrok, prestrašen otrok. Tudi v zelo uspešnem bankirju, in tudi v Hitlerju. Ne opravičujem njihovih del, toda čutim globoko sočutje do človeka, ki močno sovraži druge nacije, druge veroispovedi in druge rase, ker s tem zelo sovraži tudi sebe. In ubogi tisti, ki naredi toliko goraj, pa ne zato, ker bi mu kdo sodil, toda za to, ker je vedno dlje od sebe in vedno bolj napada sebe, pa če se zaveda ali ne. On je sam sebi pekel. Samo še to, Mihela

Jaz resnično mislim, da nihče, ki je zadovoljen sam s sabo, ki ima v sebi mir, ni maščevalen in da je ravno tako kot strah potrebno razumeti tudi jezo, ki je najpogostje le krinka za strah. Tako da maščevalnost in agresija, spadata v ta kontekst. Ne želim opravičevati, ker je življenje pokazalo nekaj ljudi, ki dejansko izgledajo kot pošasti, ker počnejo grozne stvari drugim. Tudi oblastna želja po denarju in moči, ni nič drugega kot beg stran od sedaj in sebe, človek hoče kupiti lastno vrednost, ker se ne more soočiti z občutkom v sebi, ki mu pravi, da ni dovolj dober. Marsikaj kar na ven zgleda vredno graje, je lahko vredno le velikega sočutja. Včasih je oblasten človek, ki hlapi po denarju in oblasti bolj vreden sočutja, kot tisti, ki beži v alkohol. Tisti, ki beži v alkohol bo prizadel le nekaj ljudi, njegovo družino in sebe, ti ki hlepijo po moči, pa lahko pognajo v težave in bolečine cele nacije. Toda, jaz še vedno lahko najdem sočutje do njih, ker se tako močno oklepajo predstave o sebi, ki je zgrajena na zunanjih rečeh, da so za to pripravlejni tvegati vse. No res pa je, da sem nepopravljiv idealist , toda kljub temu, če bi bila izpostavljena taki osebi, ki bi hotela meni ali moji družini kaj slabega, ne bi kaj dosti razmišljala, ampak, bi kaj hitro prišla v stik s svojo animalično naravo. Toda to kar sem hotela reč je, da planeti potujejo po svojem ciklu, tako kot je njihova naloga, ob tem tvorijo take in drugačne kote z drugimi planeti, in vse je prav, vse OK , celo Mars kvadrat Saturn, ali Mars kvadrat Pluton, vse je prav, nič ni slabo, vse je vse in čeprav človek to težko vidi, je vse v redu. Najhujše je ko začneš soditi, s tem ko sodiš, se za sodbo izraža misel, jaz sem boljša od njih, toda s to sodbo se ločiš od njih, toda oni so ti, v tem je fora. Tudi zgodba o pedifilu, ki ste jo brali v časopisu, je del vas , del nas, del enega in del boga, kajti vse je Eno. Čeprav je to težko sprejeti. No sej nočem biti fantična s svojim prepričanjem. Vendar to dejansko je moje razmišljanje. Vse dobro, Mihela

O kakšni hudobiji se tu govori? Kater samozavesten in zadovoljen človek, bi toliko pil, da bi imel s tem težave, kateri človek, ki je srečen v sebi, bi rabil nezravo uživanje v spolnosti in bi se izpostavljal nevarnosti spolno prenosljivih bolezni. Mi ne delamo narobe zavedno, mi delamo narobe zato, ker smo prestrašeni in ranljivi in ker želimo ubežati bolečini, ali pa si dokazovati, da smo bolani in slabi ali na nek drugačen način zaničevati našo veličino. Vse to izhaja iz naših vzorcev. Kako je lahko gledano iz tega kdor koli hudoben? In kaj ima bog s tem, bog le mirno gleda in čaka, ponuja priložnosti, da se obrnemo k njemu, oziroma k sebi, ali kakorkoli že. Zlomiti se moramo, da bi lahko zares živeli, to boli, vendar da moč. Kdo bogme je satan? Če gledaš satana zunaj sebe in če mu ne daš prostora, da bi živel v tebi, kako lahko sprejmeš boga. Bog je vse , torej je satan del boga in je del nas. Mi smo ga naredili za satana, ker ga ne razumemo, ker nas ga je strah. Bog je resnica, torej je bog vse in torej je laž del resnice. Heidegger je prevajal grški izraz aletheja (resnica), kot neskrito, tisto kar nam je dano, da lahko vidimo, vendar to v sebi skriva neodkrito. Vendar je to suhoparno razmišljanje in poskus logično razumeti in dojeti boga. To so počeli Filozofi in teologi tisočletja, pa to ni način. Edini način, da se spozna boga je, ko se odpre in se ga doživi. To je edini način. Vse ostalo nima pravega smisla, vse ostalo so besede. Sprejeti vse. Mislim, da je preteklo tisočletje velik pokazatelj kaj postane iz ljudi, če vidijo zlo zunaj boga, zunaj sebe, potem imamo verske vojne, potem imamo, sežiganje čarovnic, in najhujše imamo težave pri sprejemanju sebe kot animaličnega, seksualnega bitja, in naše sekusualne frustracije pa se spreminajo v vojne, patriarhat.... Kar ni v tebi, tega tudi zunaj tebe ni. Ta princip velja tudi za boga, oziroma tisto nekaj , tisto vse. Zopet moje mnenje. Vse dobro, Mihela

Poglej kako so vladarji 6., 8. in 12. hiše med seboj aspektirani, njihove dobre pozicije lahko izboljšajo probleme, ali pomenijo rešitev iz problemov. Ena mojih strank ima vladarja 1. hiše v 8. hiši v trigonu s Saturnom (vladarjem 8. hiše), ki je v 12. hiši in v kvadratu z Uranom v 6. hiši. Dejansko je imela probleme z zdravjem, hude, vendar jo je to prerodilo in sedaj tudi sama pomaga ljudem s podobnimi zdravstvenimi težavami. No težji primer je primer iz rojstne karte MM, ker ima ona T-kvadrat vladarjev 6., 8. in 12. hiše in to v kotnih hišah ( v1. , 4. in 7. hiši). Vse dobro, Mihela

Pozdrav, mene pri tekstu, ki ga je napisala Anda, najbolj moti izraz KRIVA VERA. Zdi se mi, da je absurden. Kako je lahko neka vera napačna ali prava? Vera ni vedenje, vera je, da kljub temu, da nimaš dokazov zaupaš , veruješ. Vsaka vera je na svoja način prava in napačna ob enem. Prava v smislu, da je rojena iz potrebe množice. Napačna, ker je vedno le približek resnici in nikoli sama resnica. Resnica je vedno le v doživetju boga, ki pa je tiho , notranje doživetje. No toliko sem hotela reči, to je seveda moje mnenje. Vse dobro, Mihela

torej niso to le moje blodnje. Se strinjam, da s tem, da sprejmemo lastno upiranje in mu ne dajemo prave moči, da se na tak način lažje spreminjamo. Vse dobro, Mihela

Sej to mneje ni točno časovno določeno, dano je v ta okvir, tako prostorski, kot časovni, toda razrešitev in prelom je del razvoja, in nikjer ne piše, da se to razreši v našem življenjskem obdobju. Toda posameznikov je vedno več in družno s skupno željo po resnici, dejansko lahko naredijo (upam, da naredimo) velike premike. Potrebno pa je upoštevati, da sem jaz idealist. Toda stojim za svojo mislijo, prvo znotraj, potem pa družno na enak način kot znotraj, hote ali nehote spreminjamo zunaj. No ja, kar se pa svetnikov tiče, pa mislim, da si jih lahko zelo različno predstavljamo, po moje je svetnik tisti, ki deluje po svojem ritmu, maksimalno in sledi svoji poklicanosti,smislu, ob tem pa se mu počasi uspeva izvijati se iz kolesja lastnih iluzij in vzorcev. Nekaj takega. Ponavadi so svetniki odbiti ljudje, povsem drugačni, lahko delujejo na prvi pogled celo nemoralno. Težko jih je razumet. No ja, mene so vedno fascinirali, s svojo prisrčno norostjo. Vse dobro, Mihela

Hvala za dobrodošlico, sem jo res rabla. Vse dobro, Mihela

Prepričanja in ideje so morile, zaradi njih o bile revolucije, vse to je delo ločenosti, mi in vi, jaz in ti. Enost vse to poceli. Moram malo popraviti zgornjo trditev, niso morile ideje, ampak naše poistovetenje z njimi. Ko je ideja= jaz, potem kdor napada mojo idejo, napada mene. Od tu obramba in jeza.

Jaz bom napisala svoje mnenje na temo tretjega tisočletja, če koga slučajno zanima , pa tudi za to, da moje prepričanje ubesedim. Zanimivi so ti vaši prepiri, vendar je včasih bolje se mal odmakniti, pa pustiti stvari, včasih smo si mentalno tako zelo deleč, kar pa tudi ni najpomembnejše, ker smo si lahko drugači zelo blizu. Prepričanja in ideje so morile, zaradi njih o bile revolucije, vse to je delo ločenosti, mi in vi, jaz in ti. Enost vse to poceli. Seveda se nisem mogla upreti moraliziranju. Vendar razumem. No končno, moje mnenje. Mislim, da je prišel čas, ko bo strah in odtujenost tako zelo prizadela posameznike, da bomo nekateri od njih zaradi pristiskov morali poiskati nek nov način in spremeniti naše predstave, naša življenja in naše doživljanje. In menim, da jih bo še veliko, ki bodo mašinerijo ugodja in nezadovoljstva z obstoječim, rinili naprej, predvsem zaradi občutka moči in zaradi pridobivanja denarja, vendar vse večje nezadovoljstvo in strah bosta zelo močno pritiskala na duše posmeznikov in zaradi te bolečine se bodo ljudej morali soočiti sami s seboj, vedno več jih bo, ki bodo razumeli, videli in dojeli, ter sprejeli. Mašinerija ima moč samo če je pod njo množica, ki ji verjame, jo časti in se boji. Vedno več posameznikov, ki bodo zrli vanjo, brez tančic iluzij z zavestjo o lastni božji naravi in s tem tudi o zavest o lastni moči, bo vedno bolj kastrirala to mašinerijo. Potem se bo lomilo, in lomit se bo začela znotraj sebe, ker bodo posamezniki znotraj nje v očeh množice videli resnico, brez iluzij. Nekaj se jih bo odprlo, vendar bodo neki, ki ne bodo hoteli sprejeti resnice in se bodo borili do onemoglosti, pripravljeni bodo uničiti sebe in druge, da jim ja ne bi bilo treba videti. Vendar je vsak dan več ljudi, ki vidijo in čutijo, vsak dan je več pozitivnih misli in vsak dan več miru, na drugi strani pa ravno strah pred resnico, soočanjem s sabo povzroča vedno večjo moč teme. Vendar to je dobro, ker bo zlom močnejši, mogoče bo bolj bolel, vendar iz njega sledi razvoj. Apokalipsa po moje ni nekaj tako zelo zunanjega. In tudi tema ni nekaj zunanjega, kot po moje tudi resnica ni nekaj zunanjega. Toda za kolektivne spremembe na bolje je vseeno potrebna množica, ki je pripravljena spremeniti tisti del sebe, ki povzroča strah in ločenost. Malo filozofiram. Vendar dejansko pričakujem bistven prelom v prihodnosti. Mogoče pa je to samo odsev notranjega doživljanja. Vse dobro, Mihela