umetnica

Mir pomeni zvestobo sebi. In zvestoba sebi pomeni, Da ni neskladja med mislijo, Besedo in dejanjem. Mir obstaja samo v duši vsakega človeka. Mir pomeni mir s samim seboj In nič drugega. Hanta Jo

tudi jaz

TOLE JE ZGODBA O ŠTIRIH LJUDEH Tole je zgodba o štirih ljudeh, ki so se imenovali VSAK, NEKDO, KDORKOLI in NIHČE. Morali so opraviti pomemben posel in VSAK je bil prepričan, da ga bo NEKDO opravil. KDORKOLI bi to lahko naredil, vendar NIHČE ni. NEKDO se je zaradi tega razjezil, ker je ta posel moral opraviti VSAK. VSAK je mislil, da to lahko naredi KDORKOLI, NIHČE pa ni dojel, da tega VSAK ne bo naredil. Končalo se je tako, da je VSAK obtožil NEKOGA, ker NIHČE ni opravil tistega, kar bi lahko KDORKOLI.

kaj se mi je danes poleg napornih dogodivščin lepega zgodilo? Zasnežena potka prekrita z zlato preprogo iz macesna, na vrhu pa poln užitek neskončnega spokoja

Ko je puščica izstreljena, leti naravnost ali pa ne, odvisno od tega, kaj je naredil lokostrelec. Kako čudno je torej, da si v primeru. če puščica leti naravnost, zasluge za to lasti lokostrelec, če zavije po svoje, pa je kriva puščica.

prav zares jesen polno doživljaš tudi z vonjem:shsh: za mrk pa še vedno gojim upanje. če ne bo dano, pač ne bo, bomo doživeli kaj drugega. tudi če ne bo jasno videti dogajanja, ga bomo verjetno občutili

sem včasih malo pozabljiva in kašno podrobnost pozabim povedat (tud zdaj se mi je to zgodilo). za že kar "kičast" dodatek je pa nad zasneženimi hribi, ki so zaradi spremembe svetlobe pred sončnim zahodom spreminjali barvo v škrlatno, začela vzhajati tudi luna. precej je že debela. mi je pa žal, da je za soboto in nedeljo napovedano oblačno vreme in bo skoraj nemogoče opazovati mrk, na katerega nas je Marsa opozorila. ampak bom držala pesti, da oblaki ne bodo predebeli

česar še nisi izrekel, lahko obvladaš; tistega, kar izrečeš, ne moreš več x!x

danes popoldne je bilo za gibanje v naravi zelo lepo. izkoristila sem ugodno vreme in se podala navkreber, na en hribček. splačalo se je. temperatura je bila prijetna za te sorte gibanje. doživela sem veliko miru in lepe razglede na zasnežene vrhove. ker že kar nekaj časa nisem hodila v hrib, sem še bolj uživala.

sreda; no sreda je običajno zelo prelomen dan vsak teden. na ta dan vedno začutim učinek zastavljenega dela za trenutni teden, je vrhunec dogajanj v zaokroženi celoti, ki se začne vsak ponedeljek in zaključi v petek. poleg tega mi pomeni približevanje vikendu, ki si ga lahko krojim bolj po svoje. ja, srede se navadno veselim

tudi jaz sem z enim očesom in dvema ušesoma spremljala avtoportret umetnice. v svojem nastopu mi je delovala zelo grobo. in prav možno je, da je to del kulise za na oder, na katerem se pojavlja

delovni dan je bil dolg, naporen, toda začenja se večer in počasi se bodo napetosti (upam) sprostile

ta je pa zraven še umetniška

Marsa, sem našla nekaj zate o gozdu. navezuje se pa tudi na željo, da 10 ur ne bi nikogar srečala: resnično, tam v pregozdu, čas ne teče, temveč polzi, rosi

Ojla tina! in ravno zaradi tega ga nosim se seboj, ko grem na turo povsem sama

Sanjalica, res je kar praviš. vendar je povsod v naravi nekaj elektromagnetnega sevanja - takega naravnega. še ta največ (ne naravnega) je pa po moje v dolini; če pomislim vsi drobni in veliki stroji in strojčki, ki jih vsak dan pogosto uporabljamo, da si olajšamo vsakdanja opravila in gledamo, da si popestrimo vsakdan

no ja, ne vem.... mene umetnica ne spominja na nič od naštetega, tud sebe v teh pomenih ne uspem najt

Ojla cosma! upam, da bo kdaj tudi obratno, ko bom jaz v bralni fazi in boš ti kaj več napisal

to, da je mobi v Kamniških "neuporaben" čist drži, pa tudi v Krmi je bolj "za težo" v nahrbtniku. zato pa je treba na pot z vso odgovornostjo do svoje varnosti. x!x borisM hvala za skrb ... in lep večer tudi tebi

ojla aakhut! ne bi čist iz glave vedla. lahko te pa prosim za pomoč pri odkrivanju, če si kej strokovnjaka na tem področju

Pozdrav tudi tebi borisM! pravim, da je včasih užitek, če nobenega človeka ne srečam 10 ur in to je čist res. x!x pa bistvo tega ni toliko, da potrebujem temeljit mir, ampak v tem, da v temeljitem miru uživam. in tako se takrat, ko si zaželim popolnega miru, odpravim pač tja, kjer ga lahko pričakujem. sicer imam mir lahko tudi doma ali v okolici doma, toda tu enostavno ni še vseh istih uživancij kot jih ponuja okolje v hribih. kar se tiče varnosti, ti dam čisto prav. toda na pot v hribe ali kam drugam se odpravim na tak način, da se mi ne bi zgodilo kaj neprijetnega, torej z vso odgovornostjo do svoje varnosti. je pa res, da nesreča nikoli ne počiva, vendar se mi ne zdi smiselno odpivedati se vsem užitkom, ki mi jih prinašajo manj obljudene ali neoznačene poti samo zato, ker vedno obstaja vsaj majhna možnost nezgode. nekaj je pa res, mobi imam pa vedno s seboj in to s polno baterijo. mimogrede, pot skozi krmo navzgor je zelo lepa

Sanjalica, kako prav imaš... nobenega užitka ni (vsaj zame ne) takati od koče do koče, od žiga do žiga. sama ne zbiram niti obiskov koč niti žigov z vrhov. vsi cilji so pomembni, pa naj so skromno visoki ali zares visoki. srečaš me na vseh. najpomembnejša mi je pot in doživetja na njej: razgledi, srečanja z dobrimi ljudmi, lepe rožce, srečanja z živalmi. prav zaradi slednjega se po hribih rada potikam sama, rada se potikam po poteh, kjer ni krogca, ki bi mi kazal pot naprej. včasih je pravi užitek, ko celih 10 ur ne srečaš žive duše (človeka), srečaš pa živali in počutiš se počaščenega, ker te sprejmejo v svoje naravno okolje in nate ne gledajo kot na vsiljivca. na ta način telo služi duši, da se nasiti. ko pa se telo utrudi, se duša umiri in dovoli, da se "sprazni nahrbtnik", kot si lepo povedala. zase ne vem, kaj je "krivo", da sem tam gor večino svojega prostega časa. sicer pa ni pomembno, kaj je tisto, kar me vleče; pomembno je, da v tem početju neizmerno uživam

no, tud pri nas jemo, ko smo lačni. urnik z določenimi časovnimi postavkami za posamezen obrok smo prerasli. zdaj ugotavljamo, da je pripravljena hrana veliko boljšega okusa, če se k mizi vsedeš lačen in se ne oziraš na to koliko je ura. tako je včasih kosilo ob 12h včasih pa ob 17h (takrat mu rečemo ko-čerja) pa dober tek