Sanjalica, kako prav imaš... nobenega užitka ni (vsaj zame ne) takati od koče do koče, od žiga do žiga. sama ne zbiram niti obiskov koč niti žigov z vrhov. vsi cilji so pomembni, pa naj so skromno visoki ali zares visoki. srečaš me na vseh. najpomembnejša mi je pot in doživetja na njej: razgledi, srečanja z dobrimi ljudmi, lepe rožce, srečanja z živalmi. prav zaradi slednjega se po hribih rada potikam sama, rada se potikam po poteh, kjer ni krogca, ki bi mi kazal pot naprej. včasih je pravi užitek, ko celih 10 ur ne srečaš žive duše (človeka), srečaš pa živali in počutiš se počaščenega, ker te sprejmejo v svoje naravno okolje in nate ne gledajo kot na vsiljivca. na ta način telo služi duši, da se nasiti. ko pa se telo utrudi, se duša umiri in dovoli, da se "sprazni nahrbtnik", kot si lepo povedala. zase ne vem, kaj je "krivo", da sem tam gor večino svojega prostega časa. sicer pa ni pomembno, kaj je tisto, kar me vleče; pomembno je, da v tem početju neizmerno uživam