umetnica

ojla Vojko in bigm! saj se mi je dozdevalo, da ste tisti člani, ki ste pogosto na forumu, opazili nekaj novega. ampak Marsino sporočilo mi je dobro delo za dušico - tako nekako kot "dober dan", ko vstopiš v prostor in pozdraviš. Vojko, spoštujem tvojo taktnost, ki si jo izkazal s tem, da me nisi takoj "naskočil". rada sledim tvojim prispevkom in razmišljam o njih. tudi jaz upam, da mi bo lepo z vami, saj sem se včlanila ravno zato, ker mi je potek dogodkov na forumu dal slutiti ravno to :o bigm, po hribih se potikam zelo veliko in nikjer ni rečeno, da se morda že kdaj nisva srečala. saj tam gori človek srečuje veliko ljudi. zdaj mi je malo žal, da mi je visokogorje za en čas nedostopno (predvsem zaradi pomanjkljivega tehničnega znanja v zimskih razmerah). toda tam nekje do 1600 ali 1700 se pa spravim celo zimo (no včasih tud na Kredarico, ki je mal višje). tudi jaz ti želim veliko užitkov na poteh, po katerih zdaj pohajkuješ (moram priznati, da na Slavniku še nisem bila, Nanos mi je pa poznan)

občutek imam dober. mislim, da bom kar nekaj svojega prostega časa prepustila dogajanju na forumu. sicer pa rada sedim pred računalnikom in surfam - predvsem tedaj, ko mi vremenske "prilike " in "neprilike" krojijo moje hobije, no pa večerni čas je tud lušten za modrovanje

ojla Marsa! saj sem en čas spremljala dogajanje na forumu, preden sem se odločila včlanit. pa imam občutek, da sem sprejela simpatično odločitev. tele deževne dni sem večidel preživela doma ob pranju, likanju, kuhanju, s pospravljanjem pa si ne bom delala velikih preglavic. sem pa vesela, dase vreme mal "suši", tako da se bom lažje posvetila najljubšemu opravilu - pohajkovanju po hribih al pa kar tako pa hvala, ker si opazila mojo prisotnost

men pa moje delo kar paše. uživam v tem, kar moram v službi počet. so sicer tud trenutki, ko bi kašnga kam poslala, ampak se ponavadi uredi tko, da gremo lahko vsi skupi uspešno naprej. x!x

vera, veroizpoved in cerkev kot institucija imajo zelo malo skupnega. cerkeveni dostojanstveniki uspešno v svoj prid izkoriščajo naivnost tistih verujočih, ki jim vera in cerkev pomeni nekaj podobnega, če ne celo istega. veroizpoved posameznika spoštujem in cenim. ravno tako mislim, da nobena vera na svetu ne uči nič slabega. človek je tisti, ki je pomen naukov po svoje interpretiral, izkrivil in postavil v okvir neke institucije. mislim, da je med verniki in tistimi nevernimi najti ljudi, ki se trudijo za napredek in želijo dobro soljudem in jim pri tem pomagajo. prav tako pa je v vseh strukturah najti tudi take, ki mislijo le nase, izkoriščajo sočloveka ipd. verovanje ali neverovanje prav gotovo ni edini in bistveni pogoj za osebnostne lastnosti človeka in njegovo delovanje v skupnosti, kjer živi.

jaz sem odvetnika za urejanje uradnih zadev v življenju že rabla. imela sem srečo, bila je fajn odvetnica - korektna, pravična, nič zlobna. ampak kljub dobri izkušnji z njo si želim, da odvetnika v življenju ne bi več potrebovala. pa ne zato, ker niso fejst ljudje, ampak zato, ker sam gotovo nisi v prijetni situaciji, če za urejanje težav ali podobnega potrebuješ sodelovanje tovrstnega strokovnjaka.

če se v isti situaciji začnejo stvari, reakcije ljudi ponavljati in imaš občutek, da hodiš po krožnici, ki je vedno enako velika in se na isti točki vedno znova zaveš, da tu si pa že (ne)enkrat bil in da spet ponavljaš isto vajo z istimi ljudmi na istem mestu to mi gre pa res na živce

ne morem se kar odločit, kaj je erotično. se mi zdi, da je nekaj odvisno tudi od mojega počutja in razpoloženja. je kar nekaj stvari, ki mi pošljejo mravljince po telesu, a ne vedno isti dražljaj in ne vedno na enak način. to je lahko pomenljiv pogled , nasmeh , nenaden dotik , drža, vonj :o|o: , pa še kaj bi se našlo. mi je prav fino, da ni zame nekega prav posebnega "signala", ki bi sprožil odziv. tako sem večkrat prijetno presenečena.

če zares dobro pomislim, je tako kot pravi Milena:vsi odrasli smo bili enkrat otroci - toda le redki se tega spominjamo. in ne smemo biti začudeni, če iz otroških ust slišimo najmodrejše besede, saj je modrost posledica radovednega duha in velike srčne kulture.

Vzemi si čas za prijaznost - saj je pot k sreči; vzemi si čas za sanje - popeljejo te do zvezd; vzemi si čas za to, da ljubiš in si ljubljen - to je privilegij bogov; vzemi si čas in se ozri naokrog - dan je prekratek, da bi bil sebičen; vzemi si čas za smeh - to je glasba duše.

Srečevati in družiti se tedaj, ko življenje poskrbi, da priložnosti niso idealne, je umetnost in užitek.