hm...a veš, da sem si vzela čas za razmislek. definitivno drži, da sem mela ful probleme z odpuščanjem, ker so me stvari tako zelo prizadele...zmer sama sebe zj* na čustvih in verjetno nekih svojih filmih. zdej pa čekiram če je kaj tega neodpuščanja ostalo....pa se mi zdi, da nimam več problemov s tem. sprejmem, da so stvari take kakršne so....ne gre zmer čist na izi...ampak tud to je človeško, a ne? ne delati proti sebi...je huda lekcija. se trudim. zakaj sem bla to vajena počet pravzaprav ne vem. posledično je nekaj kažinov z okolico...ker ne delati proti sebi kar malo odstopa od siceršnjega povprečja in predstave o lajfu. pišem sicer...ko imam čas in navdih...al pa ko si silki zmisli kakšen fantastiče odštekan naslov ...jezo imam pa raje kot žalost ...se jo da ful koristno uporabit za bicikl, čiščenje kopalnice in podobne zadeve.... bo ok?