aha...ti. so mi všeč teksti v temi tretje tisočletje....ne vem kako jim uspe...ampak na nek način lažje uvidimo, kaj je tisto pri nas samih, česar še nismo sprejeli...al pa ne znamo dovolj cenit....al pa se nam zdi tako samo po sebi umevno, da za nas na nek način nima nobene vrednosti. vse to so stvari, ki jih imamo, delamo z njimi, vendar se jih kot takih ne zavedamo. recimo, da nekdo lepo poje že od malega....se mu bo to zdelo simpl in enostavno....nič posebnega torej. in s tem mogoče dar ima, celo uporablja ga, vendar ga kot takega ne ceni.... in včasih nam prijatelji lahko bolje povejo tisto, česar sami ne vidimo in/ali ne prepoznamo pri sebi....poleg tega nismo naučeni, da se pohvalimo. sami sebe. je nekako družbeno nesprejemljivo....lahko celo obsojano.....