Hja...napišem kar sem: sem se vrnila iz Umbrije, natančneje Spoleta, in lahko povem, da sem jedla najboljše stvari v življenju, kar se tiče domačih ingredientov in mediteranske klasike. Vzamem nazaj vse, kar sem mislila o Italijanih, ker so me tokrat totalno presenetili...prijazni, mirni, res izica... zelo pozorni in hrane vsepovsod in v takih količinah in take kvalitete, da se mi je kar zmešalo. Pri sladoledu so mi popustile vse zavore in sem preko dokaj klasičnih variacij ala čokolada s pomarančo, meta s čokolado itd...preizkusila vse sadne variacije, kot so figa z orehi in medom, pa kraljica vseh kislic-fantastična limona....limoncello krema...itd. Skratka, povprečje okrog 9 kepic na dan. Jedilniki....za znoret dobro in večinoma vege, pa tako z domišljijo narejeno, da se samo čudiš, zakaj se vsega tega nisi sam spomnil...sistem pri fiksnih menijih je tak, da se vsedeš in samo nosijo...in so nosili Vsega pa ni bilo preveč, ampak ravno prav...npr.: pol polnjene bučke z ultra mladim sirom in tartufovo olje čez, en polnjen šampinjon, en pomidor z rižem in meto, ena porcija pire z gobami, praženi zukkiniji in malanzani z buffalo mozzarello in baziliko, 2 mini polpetka, pol ribjega filetka, solata, domači pesto iz rukolce na brusketi, fižoleti z meto, vsa pasta domača....no, v tem stilu. In tako vsak dan, cel dan. Olje je bilo božansko, tartufi tudi, siri vsi povrsti, skupaj z medi in marmeladami, da ne govorim o malih trgovinicah, kjer si stalno poskušal vse te genialnosti in bil itak sproti sit. Vino tudi zelo dobro, kozarec ob kosilu in prava pika na i. Skratka, vzamem nazaj dosti tega, kar sem do zdaj mislila o italijanih, predvsem so bili mirni, nehisterični in prijazni do amena, pa skepso do kvalitete hrane so mi razgradili že ob prvem grižljaju....in Umbrijo toplo priporočam za vse ljubitelje mirnih počitnic ob dobri hrani in super klimi (čez dan je toplo, ne vroče, in stalno pihlja, zvečer je okrog 20 stopinj, se lepo spi...še komarji so nekako človeški, tigrastih ni bilo videt). Verjetno so drugačni po pokrajinah, severnjake poznam bolje, pa kalabrijce tudi... ampak zdaj sem res pod vtisom. Sem se trdno odločila, da se naučim italijansko in grem za 1. november v Rim Če ne bo fino, grem lahko še vedno nazaj v Perugio ali kam tja...Umbrija uber alles!