hm...jaz imam pa čisto drugačne izkušnje. Nisem nikoli imela nobenega nadlegovanja, pa se oblačim kakor se, odvisno od dneva in počutja, ne od tega, kdo sedi zraven mene... in tudi na pijačo hodimo in vse sorte, ampak se mi zdi, da je tole totalno agresivno do moških, nek tak attitude že vnaprej, češ da *sem v krilcu, pa samo poskusi me pogledat pa kaj rečt, te bom ugriznla!* Ne vem, ne flirtam, in se družim normalno in kdaj kaj pohecam, ampak nikoli več, kot se meni zdi ok. Če mi je pa kak komentar mimo, pa samo začudeno pogledam, pa itak človeku samemu postane prej nerodno kot meni, tako, da sploh ni bilo težav.... Se mi zdi, da v bistvu imet celo neko strategijo o tem, kako se ob moških obnašaš, pokaže le to, da se počutiš ogrožen...in potem ravno reagirajo, če že. Se pač ne delam neumno, če nekdo vidno flirta, mu dam vedet, da mi ni, in to je to. Ne rabim ga napadat ali žalit za to...če pa on mene, pa kot rečeno- rešim s parimi besedami, ali kakšno pripombo...se mi je to zgodilo že, a vedno le z XY, neznanci, navadno usput nekje...ne s sodelavci ali znanci, sploh ne.