absolutno drži...o tem (merjenju) bi ti tudi nosorog lahko kakšno povedal, pa ne verjamem, da hodi v to temo to je bolj za v kaj bomo dons jedl, meni se zdi...skratka: dejstvo je, da npr. hrana, ki ti navadno lahko škoduje, bistveno manj škoduje, če ti zavestno kaj narediš glede tega. (npr. zaprosiš, da telo pobere le tisto, kar je zanj dobro itd...) glede jeze: včasih so ženske molile, predno so kuhale in ta hrana je enostavno boljša. tudi molitev pred jedjo ima določen učinek, zato ni brez razloga, da se v vseh kulturah sveta zahvalijo tako ali drugače za tisto, kar je na mizi. tako lahko nevtraliziraš večino slabih energijskih stanj hrane. znano je npr. ravnanje budističnega meniha, ki je bil vegetarijanec in je prišel nevemkam (menda južna amerika ali nekje tam) in so mu ponudili meso, in ga je na začudenje vseh prisotnih pojedel. Kasneje je razložil, da je človeški namen vedno nad materijo, in da ne bi nikdar zavrnil hrane, ki mu je bila ponujena v gostoljubje in dobrodošlico z ljubeznijo, ker s tem zavrneš to dejanje dajanja iz ljubezni. In njemu ni škodilo, ker je s to zavestjo pojedel, kar je pač pojedel... Če se le da, je tudi dobro, da je v tej procesni verigi čimmanj členov: se pravi, da gre tvoja hrana skozi čimmanj rok... idealno je, da sam pobereš po vrtu in skuhaš, manj idealno je, da kupiš v trgovini, najmanj pa, da ti skuha kakšen jezen podplačan kuhar v restavraciji ali macdonaldsu tako, da je tole blagoslavljanje zelo na mestu. hrana kuhana z jezo seveda pobere vso tisto jezo in jo preda naprej. Rek *ljubezen gre skozi želodec* ni naključje, ker smo energijsko zelo odprti, ko jemo, in je zato pomembno kaj čutimo in kako se počutimo, ko kuhamo in ko jemo, in seveda kaj je v hrani. Če kuhamo z ljubeznijo, se to čuti, in ravno zaradi te čustvene odprtosti je pomembno, da se med jedjo ne prepiramo in da ne gledamo TVja in beremo, ker gredo te informacije direktno v podzavest.