Športnica po duši pa ni uspelo končati fakultete za šport (poškodbe), zato sem poklicno sedela v pisarni in buljila v številke -dolllgoočasno. Bila sem nezadovoljna sama s seboj, ker me je dušilo v pisarni in sem bila nesrečna, dokler nisem prebrala oglasa v časopisu o akupunkturi brez iglic in, da razpisujejo šolanje in, da je to lahko moj poklic.... Mene je kar strela udarila (ne morem pozabiti tega občutka), strgala sem oglas iz časopisa in takoj poklicala in se kar prijavila. Počasi sem domače pripravila na to pa še za šolnino sem si sposodila in nič mi ni bil problem, ker sem čutila, da se bom tukaj našla. In res, sedaj že nekaj časa samostojno opravljam terapije in sem zelo zadovoljna, ker lahko delam z ljudmi in jim s svojimi rokami pomagam. Osebno sem veliko bolj polna, notranje zadovoljstvo je nepopisno. Čeprav je to trnova pot, ker je veliko vlaganja in konkurence - vztrajam. C.l.