Silica

Se opravičavam vsem, ki sem jim kdaj morda pokvarila dan http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/whistling.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Danes črna in rdeča.

Za samorazvoj grem zdejle na kako urco hitre hoje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Iknee, ti s tuk pametna!

Ko imam PMS skoraj zihr sedi ena http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png ne, na njej sem se počutila res dobro. Cel kup stvari (psihičnih) se je razpletlo kar samo od sebe, kot rečeno, čisto nepričakovano, ker nisem sploh šla v to zaradi tega. Je bilo pa po drugi strani blazno težko, tudi zato, ker sem bila sama v tem in so okoli mene stalno dišale raznorazne kuhane jedi.... zdajle se še najmanjši pregrehi ne morem upret, res ne vem, kako sem se takrat lahko vsemu. Ampak je bil trud fino poplačan. Enim pomaga, eni pa pravijo, da so se jim zadeve poslabšale na presni, tako da zagotovo ni vse za vsakega....

Hehe, Lili se malo poheca, ti pa tko.... misliš (in reagiraš) pozitvno Vse obveznosti opravljene, fjuf... sploh ne vem, kaj vedno odlašam do zadnjega momenta, pa se živciram zraven, da nisem še naredila, lenoba lena

Pa še to, da govoriš o svojih občutkih, ne o tem, kako un nekaj ne dela prav

Saj vem, da je lažje limat linke kakor pisat, ma vseeno bi bilo fajn, če ta tema ne bi postala zapolnjena z video posnetki

Čutim da sem na robu.... zdravja... kakšen prehlad se me loteva ali kaj http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif

Na presni hrani sem bila par let

Aja tako... sem mislila, da govoriš o človeku

A lahko to malo razložiš?

Dober nasvet... če te tule karkoli dela (še bolj) depresivno - pejt kaj boljšega delat

Ni mi čisto jasno, a me vikaš ali govoriš v množini (in kdo je potem ta "vi"). Ok, nima veze... Ja, seveda je bila hrana glavni dejavnik. Lej, lahko se na glavo postaviš... ampak tako pač je. Sprememba prehrane je bila zame takrat ena (in edina) zadeva, ki sem se jo oprijela, ker je bilo pač nekaj treba, pa še zdaleč ne zaradi depresije. To je bil popolnoma nepričakovan "stranski učinek". Povedala sem, kaj je pri meni takrat delovalo in kot rečeno, sploh ni bilo preprosto. Trditev je tvoja, ne moja. Enim pomaga eno, drugim kaj drugega. Ni bilo mišljeno kot hvaljenje. Pač ti in tvoje kolegice ste se iz depresije spravili brez spremembe prehrane, jaz pa obratno. Torej o tem govorim, da imam to konkretno izkušnjo in mi tvoje teoretiziranje, kako hrana nima vloge (oz. zelo majhno) pomeni... točno en prazen nič. Se opravičujem, seveda je tisto o zdravilcih letelo samo in zgolj nate. Dovoljenja za mešanje megle pa od mene verjetno ne potrebuješ.

Pohane marele. Mater imam fejst sosede, nekaj si zaželim in že mi prinesejo (brez da bi jim kaj omenila) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yuma.gif

Meni pa ne (več). Se mi zdi tako hipijevsko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Ja Brezo, saj vem, da ti je blazno težko požreti, da kdaj pač preprosto nimaš prav. Pač hahljaj se tule sam sebi in računaj svoje procente.... (sicer je čudno, da tisti, ki ste kao neki zdravilci ali karkoli že si, ne poslušate ljudi s konkretnimi izkušnjami, pa jbg... mešaj svojo meglo dalje)

Ti kar vztrajaj pri mnenju, Brezo. Eni imamo pa prakso.

Dežnik je potreben, razen če nočeš ves dan moker prezebati (in posledično zboleti). Premočno sonce = opekline, pa še kaj Veter... hm, zunaj je fajn, okna so pa jasno zaprta, prepih ni fina stvar Torej, ljubim te, a če mi bodo tvoja dejanja povzročala škodo, se bom zaščitila.

Nikoli nobenemu? Poznaš torej slehernega depresivnega človeka na tem planetu? No, meni se je. Ne samo izboljšala, pač pa izginila. Verjame mi le redkokdo, večinoma je odgovor "ah, potem pa že ni bila prava depresija" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Whatever_anim.gif Mislim, kaj pa je potem.... če te nič več ne veseli, nič se ti ne da, stalno si utrujen, spiš sleherno uro prostega časa, zase, za življenje ti sploh ni mar in sleherno jutro, ko se zbudiš, je prva misel - fuck, spet en dan pred mano, zakaj nisem v spanju umrla, zakaj se mi kaj ne zgodi, povozi avto ali karkoli, ... pustiš vnemar sebe, svoje dolžnosti, ostale ljudi, vse, ker itak ni važno, nisma smisla, ne moreš skrbeti za karkoli, se ukvarjati s komerkoli, čimerkoli Morda samo slab dan? Dan za dnem, leto za letom http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif In nihče ne more reči "samo od hrane, to je prelahko". Ni (bilo) lahko. Če bi vedela, kako težko bo, se sploh lotila ne bi. In je bilo potem prvič po dolgih letih, da sem v sebi spet začutila željo po življenju in nisem o(b)stajala tule (v megli) več samo zgolj zato, ker pač.... iz nekakšnega občutka dolžnosti. Se še vedno spomnim točno tistega momenta, ko sem se zavedela, da se ponovno veselim vsega, kar je pred mano, prav vidim ga.... Zakaj eni nekaj, pa niso depresivni, je brezveze. Nismo vsi glih. Eni živijo nezdravo (npr. kadijo, pijejo, ...) pa doživijo 100 let, drugi pa kljub zdravemu načinu življenja škripnejo pri 60ih ali še prej. Pa verjetno ne boš šel potem priporočat, pusti zdravo hrano in šport, ti samo pali