Sem mislil na nateg, ki se nam dogaja ko norimo za vsem kar bi "morali" doseč v življenju in tega ponavadi nikdar ni konec... Vmes se pa dogaja life in malenkosti ki jim ne dajemo pozornosti pa so v bistvu NAŠ life tukaj in zdaj. Pričakujemo neko občutek trajne sreče, ki da bo nastopil ko bomo dosegli vse zastavljene cilje vmes pa cajt in lajf tečeta v pričakovanju "TISTEGA" Sami sebe lahko nategujemo samo do nekega nivoja zavesti, nekje globje pa se zavedamo DA TO NI TO in da vsi dosežki ne bojo odtehtali globokega občutka praznine če bo naša sreča dosežene šele ko bomo dosegli, imeli.... Ja seveda je pa velik problem uživat v malih trenutkih če si lačen, brez strehe nad glavo, te zebe, so pričakovanja prevelika, v primeru psihičnih težav, ect ....