Verske resnice so ČLOVEŠKO dojemanje stvarstva in torej zato same po sebi lahko zmotne. Včasih pa niti niso zmotne, ampak je zmotno, kako jih razumejo posamezniki. Če jih nekritično povzemaš, kot očitno počneš ti, vprašanja, ki bi lahko bila način za poglabljanje razumevanja teh resnic pa enostavno prezreš, si zapiraš vrata za poglabljanje svojih spoznanj. Amen Moram priznati, da sem od tebe pričakoval boljšo ralago. Svetega Avguština so nekoč vprašali, kaj je čas. Odgovoril je:"Vem, kaj je, a ko me to vprašate, ne vem več." Dojemanje Boga je povsem individualna izkušnja, seže pa tako globoko, kot nam omogoča naše znane in odprtost. Oboje lahko neprestano poglabljamo, zato je kakršenkoli opis Boga od kogarkoli le poskus, da z besedami ujame svoja občutja, kar je izredno težko. Sploh zato, ker poznamo izkustveno predvsem materialni svet, iz tega sveta pa lahko o Bogu le sklepamo, saj ga presega. Zato ga tudi mateialnimi dokazi ni moč dokazovati. V sferah nematerialnega sveta pa smo še vedno preveč omejeni, da bi ga lahko dokazali. In v zgornjem primeru se je Jezus temu "težkemu" odgovoru preprosto izognil, ne pa karkoli razložil. Čist lepo si to povedal, a ni skladno s trditvami, kot npr. da "nas je odrešil naših grehov" . Zgled je zgled, odrešitev pa odrešitev. To je pa tako, kot če bi tat, ki je ukradel milijonarju 100.00 Evrov, potem pa bi ga ujeli na vprašanje, zakaj jih je ukradel, odgovoril: "Saj to sploh ni pomembno; saj ima tip dost keša." Poznam te stvari, tantra. Zanimalo me je le, kako se bo z odgovori znašla mici ali kak drug verski gorečnež. Očitno pa je v tvojem arhivu marsikaj uporabnega. Sem bil prijetno presenečen, ko sem te bral. Tistih izvirnih božjih zapovedi, ki si jih nekje omenila, npr. nisem poznal.