Skoči na vsebino

nosorog

Lunatik
  • Št. objav

    5.149
  • Član od

  • Zadnji obisk

Vse kar je objavil/a nosorog

  1. Hvala v pasjem imenu. Sem bil zdele na njegovem žuru - pit je sicer nehu že pred enimi tremi leti, ampk žru je pa tok, da se mu nazadnje ni ljubilo k men prhajat na delce trupel domsčih svinj, ampoak sem mu jih mogu nost direkt u kljun. Kr se pa mene tiče - sm zdele absolutno svojga dnarja vreden. U glavenem čestitm kwajstewm komu za kwjstwemkwaaaaaa. lalal x burp al kwa
  2. Tole sploh ni tok hudo. Včas mi izleti kaj tok neokusnega, da se sam seb graužam. Enkrat npr. me je na enem drugem forumu ena vprašala, kateri kamen je primeren zanjo. Pogledam njene rojstne podatke in ko sem videl, da je oldtajmerka, sem ji odgovoril "nagrobni". Fej in fuj. Čestitke Seal.
  3. Motiš se. Nisam ni tenkista, a tenk ili možda trajekt još manje. la k svina u buče
  4. Ql. (načeloma se mi ne lub kaj dos pogovarjat in mi je zato zelo fajn s tabo komuniciat, k je komunikacija zožena na : Mhm, Ql ipd. lalala k svina bče
  5. Veš, trend je takšen, da je vedno manj gigantskih podjetij, kamor pač "hodiš na šiht" in lahko svoje nedelo tudi skriješ. Vedno več je manjših delodajalcev, ki "opazijo" če ne delaš, če se ne trudiš. Včasih smo preprosto malo "vzeli bolniško", sedaj je tega vedno manj. Za preživetje se moramo obnašativedno bolj odgovorno; če pa je že tako, je pa bolje delati zase, kot za druge. Drugač pa, ko se že pogovarjamo o tem, kaj je bogastvo - ne bom zdaj nakladal o notranjem bogastvu, a človeku veliko pomeni, če si lajf lahko organizira tako, da dela pač toliko, kolikor za preživetje rabi, pa je namesto da bi kopičil denar, raje malo več rej. Ampak to redkokomu uspe. Lakota za denarjem je nevarna bolezen, povezana z osebnostno negotovostjo. la k svina u buče
  6. lalala k svina u buče, lalala k svina v buče Matr, se je luštn igrat Boga; zdele sm naredu, da ti je ena najbolj debilnih fraz severno od južnega tečaja ratala všeč. Tvoji svobodni volji pa prepuščam, a boš zdj v tem uživala, al ti bo začela it sčasoma na jetra. lalala k svina u buče
  7. Aja? A je tebe Pavle tud povabil? Matr, glede na to, da sem zadolžen za nabavo futra in pijače ga moram prou prašat, koga vse je povabu, da nam premal nabavu. la k svina u buče
  8. Leto več, korak bližje grobu ( ). Čestitke, stara. Čestitke Sončk. la
  9. A pol poznaš same takšne, ki so se šli podjetništvo in šli v kurac? Tud jst mam s.p. in na misel mi ne pride, da bi ga komu odsvetoval. Če najdeš pravo stvar, se lahko obnašaš celo ako, kot se jaz - delaš pač, ko se ti dela, ko se ti ne dela, pa lenuhariš. Dons recimo, sem medtem, ko si bil ti verjetno na šihtu, gobe nabiral ( ). Je pa dejstvo,da moraš iti v stvar pripravljen, zato je morda boljše v začetku furat sp. ob redni službi (tako sem naredil tudi jaz). Ko pa prepoznaš trenutek, ko rednega šihta več ne rabiš, pač spokaš. lalala
  10. V principu* aleksandrit, a ker ga je težko dobiti, bo ql tud kkšn barvno intenziven fluorit. Legenda: *princip - seveda ni mišljen Gavrilo Princip, ki je v Sarajevu pred skoraj soletjem počil Ferdota, ampak je mišljen princip kot načelo; ha - namest v principu bi lohkareku načeloma (kok sm jst pametn) lalala k svina u buče
  11. Dons se mi je zgodil ene par stvari, k majo veze s svinjami in bučami. - nimam več mačkov; niti enga. Jih je tastara (mati mačka) zgleda preselila nekam drugam. Glede na to, da sva bla z Jernejčkom že povohana, sem žalosten k svina u buče. - Peljal sem se mim hribov, ki majo mena Velika goba, Mala goba in Gobnik. Scal je k svina, mene pa je zanimalo, ali si hribi ta imena zaslužijo, pa sem šel pogledat, če je kaj gob. Razplet: - Bil sem moker, k svina u buče, tako, da sem se slekel in domov peljal v gatah - Nabral lisičk k svina u buče. Jutr ma moj pes rojstn dan. Bo žur k svina u buče. lalala k svina u buče
  12. Kakšen problem v funkciji prostate maš v mislih? Mhm.
  13. A to si t napisala? Sm mislu, da si snela kje iz interneta. Uporabljaj kar ime mlečni kremen, da se ne bodo štulili vme stavki, kakršen je "kristal spada med kremene". Na belino vpliva več primesi, kot tudi hitrost rasti - če raste kremenov kristal počasi, je veliko večja možnost, da bo prozoren. la x 12
  14. Se mi je sicer že dogajalo, da sem imel mačka, če sem se ga napil, ampak tole pa res ni več normalno. Torej - včeraj sem šel dolino na pere, pršu zvečer nič hudega sluteč dam in šel spat. Zjutraj pa našel v drvarnici sedem mladih mačkov. Ne vem sicer, a je to povezan s spitimi peri al ne, ampak če hoče kdo kakšnega mačka, naj se mi oglasi na OS. lalala
  15. Čigav pa je tale umotvor? Že belo barvo opredeljuje hecno, ampak tole je pa čist ... la x 56
  16. Bom tule še enkrat bolj podroben. DNK sprejema informacije od prednikov in od okolja, jih obdela in z njimi "programira" celice. Tko se npr. prenaša tudi depra - je dokazano, da je nagnjenost k depri dedna. In če torej vzameš dva otroka - enega, ki je potomec urejenih in enega, ki je potomec neurejenih prednikov, bosta kljub temu, da jih "daš" odraščati v enako okolje, na dane dražljaje odreagirala različno; tistega, ki je imel neurejene prednike, bo neka situacija prej prizadela, povzročila travmo in posledični negativni vzorec, medtem ko bo drugi v isti situaciji morda reagiral povsem hladnokrvno. la x 3795
  17. Prej sem v zvezi DNKja omenil Garajeva ( Rusiji ima podobno ekipo znanstvenikov kot v Evropi Fritz Popp). Garajev pravi: "Vzorec DNKja je pri posameznih rasah različen in sledi mu vzorec jezik, ki ga te rase govorijo. To pomeni, da se posamezni jeziki, takšni kot so, niso razvili slučajno, ampak so posledica razlik v vzorcih DNKja ..." Tekst, ki sem ga bral, ne opredeljuje točno, kakšni so ti vzorci jezikov, ki sledijo vzorcem DNKja, a iz povedanega lahko upravičeno sklepamo, da je bil najprej različen DNK, potem pa razvoj različnih jezikov, kultur, vrednot ... Torej v osnovi NISMO vsi enaki. Sem pa že povedal, da je to le eden od faktorjev razvoja; vpliva okolja nikakor ne zanikam. P.S.: Garajev nadalje govori o avtosugestiji. Ravno zaradi sorodnosti jezikov in DNKja, imajo pri avtosugestiji daleč najboljše rezultate tisti, ki uporabljajo jezik, ki je "res njihov". Garajev pravi, da je za Evropejca mantranje indijskih maner bolj ali manj stran vžen čas in trud; do nekih rezutatov sicer pride zaradi želje in naravnanosti praktikantov, a rezultati bi bili neprimerno večji, če bi uporabljali mantre v svojem jeziku.
  18. Ne štekam tvojega pisanja. Ne prvič ... la x 56
  19. Za obeske ni primeren tudi zato, ker vsebuje žveplo. V stiku s prešvicano kožo kasiraš vnetje, dok si reku keks. la x 8
  20. Delaven kot Nemec. Podjeten kot Žid. Krade kot cigan. Hladen kot skandinavec. Vročekrven kot Španec … Iz telih »resnic« se da sklepati, da so nekatere zares plod prilagajanja življenjskemu okolju, druge pa ne. Težko rečem, zakaj je DNK pri različnih rasah različen, morda celo zaradi različnega kozmičnega porekla (Darwinova teorija je, realno gledano, že zdavnaj padla, pa čeprav se jo uradno oklepamo kot pijanec plota), a dejstvo je, da je struktura DNKja posamezne rase na nek način podobna strukturi jezikov teh ras (odkritje Rusa Garajeva) in se tudi jeziki takšni, kot so se, niso razvili slučajno. Lahko tudi sklepamo, da se religiozne tradicije, ki pa so za to, kakšni so pripadniki neke rase zelo pomembne, niso razvile povsem slučajno. Torej – igram (tudi) na religiozno in filozofsko tradicijo, ki v kolektivno zavest različnih narodov vsadi različne vrednote. Zakaj imajo Židje največ nobelovcev – po mojem zato, ker imajo vgrajeno v kolektivno zavest učenje o nekakšnem partnerstvu z Bogom. Dalje – cigani (da me nau zdaj kdo jebal, naj uporabim izraz Romi) in Židje so bili razfukani po celem svetu, pa so se v preteklosti preganjani in kurcani Židje ukvarjali z biznisom, si želeli in dobili državo, medtem ko so cigani raje kradli kure. V Indiji recimo niso bile toliko slabše življenjske razmere kot v delu Evrope, kjer živijio Nemci, pa so se Nemci precej drugače razvijali kot Indijci. Zakaj? V zahodnoevropskih kulturah je tradicionalno cenjena t.i. zunanja moč (prevlada, tekmovalnost), v Indijski pa notranja. Te informacije so generacijsko vsajene v DNK. In nič drugače ni, kot sem že napisal – če boš Indijcu polt pobarval belo, mu naštelal modre oči in blond čupo ter ga vzgajal med Nemci, bo potrebno veliko generacij, da bo začel dejansko funkcionirati kot Nemec. la x 3
  21. Če se greš recimo zdravljenje preko čaker, boš pri slabo delujoči ščitnici izbrala za peo čakro modro bavo, pri hiperaktivno pa barvo, ki je modri komplementana. la x 3
  22. Dodal bi še to, da imajo različne rase različno strukturo DNK, da se 90% DNK "ukvarja" s sprejemanjem in oddajanjem informacij, od katerih se jih preko morfogenetskih polj precej prenaša iz staršev na otroke (od mame čustveni vzorci, od fotra bazična stališča). Zato lahko gledamo na življenja v različnih okoljih le kot korekcijski faktor - ker osnova ni enaka, se ne moremo razviti v folk, ki bi v enakih situacijah ravnal enako. To je tko, kot različne fizične predispozicije. Če se nekdo rodi "kržljav", drugi pa "fizično kvaliteten", bo ob enakih treningih razlika med njima še vedno znatna, a manjša, kot če ne bi ničesar trenirala. la x 3
  23. Matr st face, k vam barve kr odgovarjajo. Jst sm zdele ene par različnih barv različne stvari sprašval, pa mi ni niti ena odgovorila. la x 3
  24. Temperament je prirojen, ne privzgojen. la x 3
×
×
  • Objavi novo...