nosorog

Ah, fant pač razmišlja kot razmišlja. Trditev pa je takšna, kot bi rekel, da - če si umažeš roke npr. s šmirom, lahko to izbriše le Bog. Roke si opereš in sledu šmira več ni - nisi pa s tem dogodka izbrisal iz zgodovine. Enako je pri brisanju energijskih zapisov. Mislim, da ne gre za isto osebo imata pa nekaj skupnega - na vprašanje, ki ga zastaviš ne odgovorita in mnenja, nasprotnega njunemu ne skušata zavrniti z argomenti, ampak dejansko - kot pravi natrixred - le meljeta. Pri magnetu pa se mi zdi še posebej zanimivo, da je v zadnjem postu moj očitek, da nič ne pove, pripopal nam, oz. predvsem meni. Sem pa drugače na tem forumu že nekajkrat napisal, da tisti, ki neko stvar dejansko obvlada, zna to stvar opisati z relativno preprostimi, vsem razumljivimi izrazi; uporaba terminov, ki jih nihče ne pozna in različnih tujk, pa je dobra kulisa za skrivanje neznanja. Primerjava se mi ne zdi najbolj posrečena. Reciva, da je bila glavna raziskovalna sonda Lorberja intuicija - intuitivno dojemanje je sicer res dojemanje, v katero racionalen um navidez ni vključen. Vendar pa so raziskave pokazale (predstavljene so bile npr. v oddaji o možganih v dveh delih, ki je bila na sporedu na HTV 1, če se ne motim decembra lani), da je intuitivna zaznava boljša na področju, s katerim se sicer ukvarjamo, oziroma o katerem veliko vemo. To si lahko razlagamo tako, da nezavedni del možganov obdeluje in povezuje podatke, ki jih vemo zavedno s tistim, karr začutimo intuitivno. To pa seveda pomeni sledeče - večje je zavedno znanje, boljša bo interpretacija intuitivnega vtisa; oziroma - interpretacija intuitivnega vtisa je lahko napačna, če je zavestno znanje pomankljivo. Zgolj mnenje - kristalov v piramidah ni videti, je pa seveda v kamnitih blokih, iz katerih so zgrajene piramide, glede na njihovo mineralno sestavo, prisotna kristalna mreža in s tem določene fizikalne lastnosti. Kristal pa je po definiciji mineral, pri katerem se notranja pravilna kristalna mreža odraža tudi v zunanji obliki (na voljo mora biti predvsem kontinuiran dotok magme in dovolj prostora, v fazi nastajanja).

Te puščam v tvojem bluesu, saj je očitno, da kakršnakoli konstruktivna razprava s tabo ni mogoča.

Če se 'uš lepo obnašala.

Že dolgo je od izida in so jo morda že izločili. Če se prav spomnim, je izšla sredi osemdesetih let. Jaz jo imam v fotokopijah. lalala

Sm ugotovu, da člouk najlažje shujša, če si pripravlja hrano, ki se mu zudi ogabna. Dons sm si naredu kumare v omaki :xx!: . Jedel sem jih po kakih 20 letih. lalala

Vidiš čist normalno. Sem pa ob moji izkušnji poiskal vrv, s katero smo "pripeti" na fizično telo. Res obstaja. lalala

Hm - eno je govoriti o tem, da so okoli nas energijska bitja, ki jih z zavestnim očesom ne moremo detektirati, drugo pa je, ko jih res vidiš. Poskus sem izvedel neposredno po tem, ko sem prebral knjigo Astralna projekcija - in potem ocenil, da preprosto nisem dovolj stabilen, da bi to prakticiral naprej.

Sem kje rekel, da ne dela? Smešen mi je le insert, ki sem ga izpostavil.

Meni je zavestna uspela v prvem poskusu, potem pa nisem poskusil nikoli več. Ko sem se namreč vrnil, sem se še lep čas oziral okoli, kje je še kakšno bitje. Sem mel občutek, da prakticiranje tega kaj prida ne koristi mentalnemu zdravju. Sem pa v Belorusiji spoznal enga tipa, ki se je več let šolal pri tibetancih in je to ful obvladal - kadarkoli je znal kamorkoli.

Reciva da sem zopet pameten in sem edini ki to obvlada, če ti tako praviš. Jaz tega ne mislim niti ne pravim. Pravim pa, da skušaš s svojimi posti narediti tak vtis. Med tem, kar nekdo skuša narediti in rezultatom pa je velika razlika. Evo tole je tipičen primer tvojega pristopa: Torej - v prvem delu postaviš sebe v vlogo "predavatelja" (ne vem, na osnovi česa), nas pa v šolarčke. In potem spet nič - kljub temu, da je splošno znano, da je pojem magnetnega polja povezan z gibanjem nabitih delcev, ne poveš, kaj je s tem gibanjem narobe, ampak omeniš (a ne razložiš) magnetno celico(?????) Da se v mučilnici počutimo drugače, kot v cerkvi se mi zdi čisto normalno, takih podobnih primerjav je veliko. Mučilnici in cerkvi je skupno strah, vendar je razlika med njima, zato se lahko merita tudi z instrumenti. Če bi te že samo z detektorjem laži testiral, bi se vidla razlika.Lepota je samo tvoje osebno mnenje ne pa meritev.Če pa že vstrajaš pri meritvi, je pa posledica odziva tvojega mnenja. Hotel sem ti povedati, dda ne moreš meriti energij, ki vplivajo na počutje, v prostoru neposredno. Če pa greš to meriti preko človeka, pa se bo instrument, s katerim merimo upornost kože odzval tako na reakcijo človeka na strah, kot na lepoto. Pa greva na tvoje področje, ki je verjetno čiščenje teh prostorov, ne vem kakšno čiščenje si imel v mislih in cesa. Zgodovina ostaja, bi jo rad zbrisal.Kot vem je to dodeljeno samo naravi. V nekem prostoru lahkoi izbrišeš energijsko sled nekega neprijetnega dogodka in "vstaviš" neko harmonično vibracijo. Princip je podoben kot pri energiziranju vode.

Že s telim, drugim delom posta spet dokazuješ tisto, o čemer govorim zgoraj - govoriš kao s pozicije strokovnjaka, ki dela z inštrumenti, ostali pa smo ljubitelji. Sicer pa - pojma nimam, kaj je to radiOstezija, se pa nekoliko spoznam na radiEstezijo. Izraz pomeni "čutenje žarčenja" in ni razloga, da ga avtomatično povezujemo z nihali in drugimi radiestezijskimi pripomočki. Ukvarjanje z radiestezijo je zame kultiviranje telesa v smeri boljših zaznav. Vem, da radiestezija ne more nadomestiti tistih vrst raznih meritev, ki jih zajemajo ortodoksni načini (z instrumenti), v prednosti pa je pri zaznavanju stvari, ki jih z inštrumenti ne moremo meriti. Verjetno ne boš trdil, da lahko merimo vse - ali lahko izmeriš npr. lepoto? Kako se boš z inštrumenti lotil "merjenja" dejstva, da se v mučilnici počutimo drugače, kot v cerkvi, pa čeprav to nima nobene zveze z EM poljem?

Nj me takoj hudič vzame, če vem, kwa b' ti s temle rada povedala.

Je tole zgolj iz knjig al imaš s tem kaj izkušenj. Meni je npr. zavestna astralna projekcija uspela, a glede na svet, v katerem sem bil, bi bil najprikladnejši izraz eterična projekcija, ki je ne omenjaš (tega tudi uporablja Brennan v svoji knjigi Astralna projekcija). Gre za svet, ki je enak fizičnemu, srečuješ pa v njem bitja v skladu s svojo naravnanostjo in notranjim svetom. Zavest o tem, da gre za astralno projekcijo je popolna - ko sem npr. srečal pošast, podobno ogromnemu kupu črnega dreka z velikanskimi usti in očmi, sem se natančno spomnil nasveta iz omenjene knjige in ga uporabil - le preskočil se jo. Naslednja bitja so bila bolj v skladu z mojim smotanim karakterjem - ful smešna in je bila vse skup bolj zabava. Na tej ravni vse deluje na misel - le pomislil sem - kaj že moram storiti, da se vrnem v fizično telo - pa se je to v hipu zgodilo. V knjigi je opisana enostavna vaja, kako to zavestno narediti. Zavestno si predstavljaš, da se širiš iz telesa, v alfa stanju, poleg tega pa sem se prej ves dan nalival z eliksirji iz kamene strele in sedel pod kozmogeneratorjem.

Obstaja registrator dejavnosti, iz katerega si lahko "izbereš" za kaj se boš registriral. Sem enkrat glede enih dejavnosti nekaj spraševal na davčni, pa so mi rekli, da niso usposobljeni za svetovanje - so mi pa posodili registrator, da sem si zadeve sam ogledal.

Kaj je zapper? V osnovni verziji je Zapper generator impulzov, s frekvenco 15 Hz. Pri tem je zelo pomembno, da je napetost impulza, ki mora biti med 5-10V pozitivna, zaradi česar se največkrat kot vir energije uporabi 9 V baterijo. Tole sem snel s tvoje spletne strani. In kaj bi bil vir energije, če bi hotel imeti negativno napetost?

Od kod pa naj bi se vzel, če na Luni vode praktično ni? Večina geokemikov namreč meni, da je kisik v ozračju posledica planetarnega odplinjevanja - vodna para razpade, vodik ubeži v vesolje in pusti odvečen kisik za sabo. A da ga lahko pusti, je verjetno spet pogoj EM polje okoli planeta (ali naravnega satelita).,

Nisem, ker je to v kratkem postu težko. Glede na to, da se zdajle izzvan, pa tale insert iz moje knjige Bioenergoterapija, ki pa ga bo zaradi dolžine redkokdo prebral: KAKŠNA JE VERJETNOST, DA JE ŽIVLJENJE PLOD ZAVESTNEGA NAČRTOVANJA? Če smo dovolj pozorni, zlahka opazimo, da procesi, ki niso plod zavestnega dela, nimajo kvalitete trajnosti in so podvrženi hitremu uničenju. - Bežno misel, ki ji ne sledi zavestna realizacija, hitro pozabimo. - Zaradi gibanja zračnih plasti imamo včasih vtis, da je eden ali več oblakov po obliki zelo podoben obrazu ali kakemu drugemu znanemu liku. Vendar pa veter takšen lik običajno zelo hitro deformira, oziroma spremeni v neko povsem drugo obliko. Če pa vzamemo v roko pest kamenčkov in iz njih na tleh sestavimo nek mozaik, bo ta lik veliko bolj trajen, saj je bil plod zavestnega dela (najprej smo si ga zamislili in nato zamisel izvedli). Videti je, da imajo tudi vesolje in cikli življenja na Zemlji kvalitete trajnosti. So torej plod zavestnega dela? Si je vesolje in življenje nekdo zamislil? Ali obstaja Bog? Ali življenje ima smisel, ki presega preživetje? Ker lahko spoznamo le stvari, ki ustrezajo naši stopnji razumevanja, imamo pri pojasnjevanju stvarstva in Boga cel kup težav, saj si ne znamo predstavljati niti nekaterih osnovnih pojmov, ki jih pravzaprav tako v vsakdanjih pogovorih, kot v nekaterih eksaktnih vedah, neprestano uporabljamo; npr. absolutna praznina in neskončnost. V materialističnem razmišljanju, v čigar okovih smo, smo pač navajeni na obravnavo “zaključenih celot.” Zato se nekateri z vprašanjem, ali Bog obstaja, sploh ne ukvarjajo, drugi sprejemajo učenje o Bogu v obliki religioznih dogem, tretji pa si skušajo zgolj s fizikalnimi zakoni razložiti celotno stvarstvo, v katerem se je iskra življenja razvila iz spleta okoliščin. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da neposredno po smrti v sami sestavi praktično ni razlike med živim in mrtvim telesom. To pa pomeni, da obstajata zavest in razum neodvisno od materialne resničnosti. KAJ OZIROMA KAKŠEN JE BOG? Religiozni pogled Po religioznih učenjih je svet iz nič ustvaril Bog, ki ga opisujejo z ustvarjalnostjo in ljubeznijo. Po svoji podobi je ustvaril tudi človeka. Bog je razum, brez fizičnega telesa, zato izhaja podobnost med njim in človekom iz dejstva, da je Bog “dodelil” razum tudi človeku. Najbolj jasno sliko o vsesplošni prisotnosti Boga si lahko ustvarimo iz Jezusovih besed, ki v Tomaževem evangeliju, ki ga cerkev sicer ne prizna, pa čeprav je to edini evangelij, najden zapisan v jeziku, ki ga je govoril Jezus, pravi: »Jaz sem luč, ki je nad vsem. Jaz sem vse, iz mene vse izvira. Razcepi les in jaz bom tam. Dvigni kamen in našel me boš pod njim«. Znanstveni pogled Ortodoksna znanost danes ne more zadovoljivo pojasniti niti tako osnovne in vseprisotne stvari, kot je gravitacija, zato je razumljivo, da ne more pojasniti niti pojma Boga. Vendar pa moderna znanost ugotavlja, da deluje vesolje kot hologram – prav tako, kakor delček biološke mase vsebuje kpl. informacijo o človeku, vsebuje tudi človek vse informacije, ki so v vesolju. Jedro ideje holizma je torej dojemanje vesolja kot povezane dinamične energijske strukture, ki jo v celoti lahko rekonstruiramo iz vsakega njegovega delčka. To energijsko strukturo imenujemo univerzalno informacijsko polje. Vesolje torej temelji na ustvarjanju in obdelavi informacij. Znanost je dokazala, da je podatke mogoče fazno kodirati v fotonsko vsebino elektrona. Teoretična kapaciteta sposobnosti kodiranja in vračanja informacij enega elektrona ustreza kapaciteti trdega diska povprečnega računalnika. Spomin je možno ohraniti z neprestanim kopiranjem in obnavljanjem informacij, kar se med elektroni in fotoni v vesolju ves čas dogaja. Zaradi te povezanosti oziroma dejstva, da je celo stvarstvo del iste energijske strukture, pa so možne tudi različne oblike dela na daljavo (zdravljenje …). Če se osredotočimo zgolj na odkritja sodobne znanosti, vidimo, da smo z univerzalnim informacijskim poljem povezani prav vsi in da nanj vplivamo s svojimi mislimi in dejanji, prav tako pa seveda univerzalno informacijsko polje povratno vpliva na nas – na naše razmišljanje in naše zdravje. Psihofizično zdravje vsakega posameznika torej vpliva na zdravje celote. Videti torej je, da je naša vloga v vesolju zelo podobna vlogi celice v človeškem telesu. Vsaka celica ima svojo nalogo in telo je najbolj zdravo takrat, kadar celice svoje specifične naloge tudi opravljajo. Zdravo telo energijsko pomaga šibkejšim celicam, da začnejo v popolnosti opravljati svojo funkcijo, kadar pa zaradi takšnih ali drugačnih disharmonij (npr. stres, dolgotrajna izpostavljenost škodljivim sevanjem …) začne več celic delovati po svoje, se to odrazi z boleznijo celega telesa (npr. rak). Zelo podobno je tudi v razmerju človek – človeštvo, oziroma človek – vesolje. Ker lahko, kot sem že omenil, o Bogu le sklepamo, povzemimo iz dosedaj navedenega nekaj verjetnih sklepov v zvezi z Bogom, informacijskim poljem in namenom življenja. Ker imata materija in življenje kvaliteto trajnosti, lahko sklepamo, da sta proizvod zavestnega dela; vesolje z življenjem v njem, si je torej nekdo(Bog) zamislil in ustvaril. Ker je Bog ustvaril vesolje iz nič, lahko sklepamo, da ni materialno bitje. Opišemo ga torej lahko z izrazi, kot so zavest, ljubezen, ustvarjalnost, univerzalno informacijsko polje. A začnimo od začetka. Najprej je torej v niču moral obstajati zelo sposoben razum, saj si sicer vesolja in življenja nebi mogel zamisliti. In ker je šlo za zelo sposoben razum, je malo verjetno, da si je vesolje in življenje zamislil brez določenega namena. Življenje bi torej moralo imeti namen, ki presega golo preživetje. Razum nedvomno lahko razvija samega sebe. Prav tako, kot se razvija iz povsem preprostega zavedanja pri dojenčku, se je verjetno razvijal tudi razum Boga. Vsak razum pa ima tudi svoje potrebe; poleg razvijanja samega sebe je najosnovnejša potreba razuma ljubiti in biti ljubljen. Resnično izkušnjo ljubezni pa dobimo le preko izmenjave občutij – jo dajemo in prejemamo, pri tem pa je ključno, da se ta čustvena izmenjava dogaja v skladu s svobodno voljo obeh. Kadar namreč ljubezen od koga zahtevamo in smo jo pripravljeni vračati pod določenimi pogoji ali omejitvami, ta umre. Iz navedenega lahko sklepamo, da je moral božanski razum v želji, da zadovolji svoje potrebe (poleg razvijanja lastnega razuma tudi izkušanje in dajanje ljubezni v skladu s svobodno voljo), ustvariti okoliščine, v katerih bo to mogoče. Če je želel pomen ljubezni resnično razumeti, si jo je moral zamisliti, jo opazovati in celo izkusiti pomanjkanje ljubezni, kajti sposobnost zaznave je večja, če poznamo obe skrajnosti iste stvari. Zato si je Bog z namenom, da bi se posamezni samostojni razumi v skladu s svobodno voljo naučili občudovati lepoto in razumnost njegove stvaritve, zamislil čudovito materialno stvarnost in človeka. Ljubezen naj bi torej izkušal skozi človekovo občudovanje stvarstva. Vendar pa namena Boga očitno še ne razumemo in tako Bog preko našega uničevanja narave tako izkuša tudi pomanjkanje ljubezni. Lahko torej sklepamo, da je resnični namen življenja razvijanje razuma ter duhovnih in etičnih vrednot. Iz namena življenja lahko izluščimo, da je za razumevanje stvarstva nujno sodelovanje znanosti in duhovnosti. Znanost temelji na objektivnem vedenju, kot posledici izkustvenega opazovanja realnosti in je objektivna, logična, duhovnost pa na subjektivnem vedenju, ki ga pridobiva duša skozi številna življenja in je intuitivna. Znanost temelji na vzročnosti, v duhovnosti pa vzročnost pogosto odpove, saj čas ni neobrnljiv. Znanost in duhovnost se dopolnjujeta in skupaj tvorita znanje in vedenje, ki nam pomaga sprejeti sebe in vesolje. SVOBODNA VOLJA Z namenom nam je bila torej dana svobodna volja (sami se odločamo, ali bomo svoj razum razvijali, ali ne; ali bomo občudovali in ljubili stvarstvo, ki je pravzaprav ena od manifestacij Boga, ali pa bomo naravo uničevali, sočloveka prezirali, zatirali …). Vendar pojem svobodna volja ne pomeni, da je naš razum povsem avtonomen. Na nek način smo vodeni, saj je Bog ustvaril mehanizme odziva, na osnovi katerih občutimo srečo, zadovoljstvo, radost, kadar delujemo v skladu z namenom stvarstva (ljubimo, razvijamo razum, etične vrednote …) in razne oblike trpljenja, če se odločimo za pasivnost oziroma ravnamo proti namenu Boga. Posledicam svojih dejanj se ne moremo izogniti, saj obstaja naš razum (neumrljiva bit, duša) tudi po zaključku posamezne inkarnacije (smrti). V naslednjo inkarnacijo se prenese le razumevanje, ki je trajno, ne pa tudi spomin, ki je začasen; razum se namreč razvija le s povečano ravnijo razumevanja, spomin je pri tem povsem nepomemben. Pri vsem “napredku”, katerega velik element so razne vrste onesnaženj, človek še nikoli ni bil tako oddaljen od samega sebe, vedno več ljudi trpi zaradi stresa, družbene ureditve pa so naravnane tako, da v ljudeh vzbujajo čustva strahu, saj je strah najpogostejši in najučinkovitejši instrument za vzdrževanje nadzora (strah pred izgubo zaposlitve, strah, da ne bomo dovolj dobri …), zavisti in sovraštva je vedno več …. Neprestano narašča število ljudi, ki potrebujejo psihiatrično pomoč, napadajo nas vedno nove in nove bolezni, zdravimo pa predvsem njihove posledice, ne vzrokov. In različne oblike trpljenja lahko odstranimo le tako, da se naučimo prepoznati in spoštovati namen vesolja (Boga). Pomoč pri ozaveščanju namena bivanja je torej ena temeljnih nalog pri delovanju zdravilcev, saj bodo v nasprotnem primeru – tako kot ortodoksna medicina – zgolj odpravljali posledice bolezni (sicer na finoenergijskih ravneh), ne pa tudi vzrokov zanje.

To je tudi moje mnenje.

Sranje. Tega še nism naredu ... Mam vsaj za kaj žvet

Knjiga je pač ena tistih nujnih stvari, ki jih moraš nardit v lajfu; saj veš - napisat knjigo, naredit potomca, skočt s padalom, iti čez ogenj ...

Kumare v drugih oblikah jem - solata, vložene ...

Jst sploh nisem zbirčen. Jem vse živo. Ampak kumarične omake al pa npr. špagetov s tuno iz konzerve pa ne spravim dol, pa če je ne vem kwa. (stoljudistočudi.com)

Zjutraj miks jabolka in mleka, zdele bom pa postrv + salatko klepnu. lalala

Telih stvari nikakor ne moreš enačiti Prana (univerzalno energijsko polje - UEP) je vseprisotna energija - vse energije v vesolju (gravitacija, magnetizem, elektrika) so različne manifestacije UEP. V ožjem smislu pa se izraz prana uporablja tudi za vitalno energijo človeškega organizma, oziroma za tisto frakcijo UEP, ki jo je sredi 18. stol. grof Von RReichenbach imenoval od (to energijo je dokazala tudi uradna znanost - shanghajski Inštitut za jedrsko fiziko). Odična energija se za razliko od tahionske, ki naj bi bila bistveno hitrejša od svetlobe, giba sila počasi (20 - 50 cm/sek). Reichenbach je odično silo opisal kot energijsko polje, ki ima precej lastnosti podobnih elektromagnetnemu (EM) polju, katerega je v začetku 18. stol že opisal Maxwell, bistvena razlika pa je ta, da se pri odični sili privlačita enaka pola, pri EM pa nasprotna. Izraz orgonska energija najbolj ustreza odični sili. Da pa je bil košček stekla, ki sem ga kupil kot tahioniziranega obsevan z orgonskim topom ali čem podobnim, pa povvsem verjamem. A pri tem seveda ne moremo govoriti o tahionih!

Morda bi bilo dobro malo modificirati šesto vprašanje, saj jaz recimo ne bi mogel odgovoriti zgolj z da ali ne. Odgovor je sicer lahko "da", a sploh ni nujno - včasih vodi takšna dejanja stiska, v kateri skuša človek na ta način opozoriti nase, pa to seveda še zdaleč ne pomeni, da je duševno bolan.