sej ne paše v to temo vem, ampak neki me zanima - Bog je popoln, vseveden ane? nas je ustvaril da bi izkusil nepopolnost... zakaj se torej trudimo biti popolni in preprosto ne uživamo Življenja? Dneva? Ok obstaja nekaj zakonitosti, ampak življenje je igra in v kaj smo jo spremenili mi? meditacija, kul, verovanje v razne bogove kul... ampak vseeno - nekje sem prebrala da je samo nam dano občutiti roso, dež, sončni žarek in se zavedati da je to to, ljubiti in se zavedati da ljubiš... da čutiš dotik, da čutiš sled solze, da občutiš kako se mišice spremenijo ko se smeješ...da čutiš objem otroka, vidiš v očeh in prepoznaš ljubezen, strast... po čem tako hrepenimo? zakaj tako iščemo popolnost, če smo popolni? zakaj objokujemo nekaj kar ne pripada nam, zakaj se veselimo nečesa kar mislimo da je naše? nič ni moje, le dano mi je da občutim... ste kdaj lovili dežne kaplje na obraz sredi mesta? ste se ozirali na začudene resne obraze? ste kdaj na kakšni prireditvi sredi mesta plesali svoj ples in se ne ozirali na zgrožene poglede, katerih lastniki so togo sedeli za mizo in "uživali"... Življenje zjutraj sedim na avtobusu in uživam v pogledu skozi okno, pridem v službo, prižgem luči, se ozrem okrog sebe in rečem - igra se začenja... pridem sesuta domov, se stuširam in plešem .... vse bi bilo lahko drugače, lahko bi razmišljalaa o tem, da nimam svojega avta, da bi raje bila doma, da sem sesuta pa moram še vse pripravit, da verjetno tamala trpi na pripravah, da moj dela v tej vročini... odločitev, izbira... vse bolj spoznavam da LJUBIM ŽIVLEJNJE ne glede na to kaj prinaša - tistega še ni, sem tukaj sedaj in predvsem SEM... sori za tole, ampak včasih moram dat tud kaj takšnega iz sebe