jutro, kolk je zdejle zunaj vse mirno, takšna čudna tišina, kar naekrat pa zagrmi tko na polno. Lepo! In zdej naprej mir... včeraj imela en odštekan dan, zanimivo kako so prihajale določene zadeve v moj lajf, solze, smeh. Bolj razmišljam, bolj ugotavljam, da uživam, ko lahko nekomu pomagam. Da potem čutim srečo in nekakšno zadovoljstvo v sebi. In včeraj sem, vsaj upam, kar nekaj zadevic speljala, tko kot je treba. In osrečila kar nekaj ljudi. In bila sem srečna, bolj kot če bi naredila nekaj zase. Naj mi še tolk trobijo, da zase premalo poskrbim, mi tole kar ustreza... in včeraj sem prizadela sebe in nekoga ki mi veliko pomeni, upam, da sem pojasnila zadevo. Danes bom vsaj nekaj uric dopoldne sama doma, si bom privoščila eno meditacijo na temo rezanje vezi, moram določene zadeve še mičkeno razrešit z eno osebo. Kako to ne maram nerazrešenih stvari, kako raje imam, da lahko osebno razrešim, pa naj bodo solze, bolečina, razočaranje, ne pa da nimaš več prilike, no si bom pa na ta način pomagala, mogoče mi uspe, vsaj ozavestit kaj me teži...spet grmi... sanjala sem da smo 3. decembra ter da bo čez dva dni Miklavž ok, to je zame en poseben čas, ampak sej smo septembra šele... Božičku sem pa itak že pisala dost nakladanja, lep dan