in če ni drugega kot ljubezen, ki je torej ni, ker je vse, potem ni trenutkov, smeha, žalosti? A je potem to življenje? Ego - zame ega v ljubezni ni, ko ljubiš ne da pričakuješ potrditev, vračilo... Pa da se vrnem nazaj na ljubezen - kaj mi bo lep sonček zahod, peem ptic, ki me zjutraj spremlja, nasmeh fanta, ki pometa, kaj mi bo opazovanje metulja, otrok pri igri - če ne bi vedela da je poleg tega tudi druga plat življenja... in če bi bila samo ljubezen, ki je potem ni, bi postala otopela od ljubezni mar ne... nekje sem prebrala - angeli ne moremo občutiti tako kot vi, se dotakniti, ljubiti, to je dano vam, ljudem....