tole sem pred nekaj minutami nekje napisala Sama sem prva leta svojega življenja živela v hiški ob gozdu, v samoti, pogovarjala sem se z drevesi, ali pa tudi ne samo z drevesi, vem samo da sem imela zelo pristen stik z naravo, se lovila z metulji, iskala zaklade v koreninah... občutek pa imam da je del spomina od takrat zablokiran... spominjam se ko sem bila stara 7 ali 8 let in sem ležala v temi zaradi ječmena oz. nekaj se mi je naredilo na očesu... mami je odšla v trgovino, mimo postelje je odšla skupina moških oblečenih v belo haljo, sklonjenih glav (kot da so brez obraza), sklenjenih rok, namesto pasa so imeli pleteno vrv... jokala sem, sploh nisem vedela da jočem tako glasno, ko je prišla mami domov in me je objela jst sem pa še vedno hlipala, pome so prišli... sanje, bujna domišljija ali kaj več ? zanimivo je da se točno spominjam pojav, ter da njihova pot ni bila dolga samo toliko kot je dolga postelja, temveč se je prostor zabrisal... določeni fleši so se mi pojavljali tudi kasneje in se mi še zdaj...