sej jaz tud ugotavljam, da strpnosti manjka določenim "vernikom", me zanima v čem se razlikuje moj "bog" in dotični Bog, če sta oba kako že Bog ljubezni... Opazujem naravo in se čudim lepoti narave, opazujem umetnino neba, morja, navdušena sem nad tem, kako nam je dana svobodna volja, kako edinstveni smo, pa vendar v osnovi enaki, .... Vsak dan se v mislih zahvalim za jagode, maline, lešnike, gobe, tisto kar mi pač narava v tistem trenutku ponuja... opazujem cikluse in opazim kako mogočno je življenje... res pa je, da ne grem vsako nedeljo k maši, čeprav duhovnik me pa na cest pozdravlja enako kot vsako drugo bitje, zakaj?Ker imamo hvala bogu enega naprednega fanta, ki ve, da vera ni samo ozkogledanost... ne vem, v čem se je mlad partizan, ki je nekje trepetal za svoje življenje in molil zanj ločil od "vernega", ne vem po čem se loči en zapornik, ki ne ve, če bo jutri še gledal v sonce, oblake, imel želje in spomine še naslenji dan in vsak večer v upanju zaspi, da bo jutri dan, ko bo izpuščen iz rok teroristov npr. loči od nekoga ki gre ob 7 zjutraj k maši...