zatopljena v misli se oglasim na domofon, pravi: poštar tukaj, jaz pa prec pa kaj hudiča spet ma... se psihično pripravim na modro kuvertico, mu odprem vrata in pred menoj se pojavi rdeča vrtnica in nasmejan poštar... pošiljka zame, pošiljatelj neznan, poleg vrtnice vizitka, na njej pa piše, hvala da si hm pojma nimam, tole moj nima navade počet... torej bom zvečer videla po odzivu na njegovem licu, če je njegova, če ni, bom lepo tiho... torej kdor koli pač se mi zahvaljuje, hvala mu, zelo mi je polepšal dan... grem naprej sanjat