Spomnim se, da sem v 1. razredu imela nekaj na očesu, torej sem nekako cel teden bila v temi, mislim celo, da sem ga kr preležala. Nič tv, branja, ničesar, en dan je mami odšla v trgovino, vem, da mi je kupila tisto zadevco, kot kocko, ki jo sestavljaš, vendar je bil valj, no ni bistvo to. Pravi da sm se drla noro drla, ko je prišla iz trgovine. Sedela sem na postelji in z odprtimi očmi zrla pred se, se tresla in ponavljala mami menihi, menihi v belem. Hotela me je prebuditi, pa sem ji dogovarjala, glej menihi so prišli pome. Vem, da sem bila budna in vem da so ob moji postelji stopali moški v belih oblačilih, s kapuco na glavi in brez obraza. Bilo je noro doživetje. Hja, pa še to mi je bilo zanimivo - menihi, nisem obiskovala verouka, krščanstvo mi je bilo popolnama tuje, še danes si ga predstavljam meniha recimo v črnem oblačilu, oni pa so bili v belih...