glej izmišljen primer: kupiš avto, prijateljica ti ga privošči iz srca, se pelje s teboj na poizkusno vožnjo, je vesela, sej čuti veselje, nato pa slišiš kako razlaga prijatelju ali prijateljici, da je tko srečna, da ima družino kakršno ima ter da niti najmanj ne misli na to, da bi menjala avto, ker ji je vse sreča njene družine. štekaš? po eni strani je vesela zate, po drugi strani pa... Selene že spet bluzi, torej nekaj podobnega se je zgodilo meni, pa ne bom točno opisovala, ker je kr delikatno, osebno,a mpak približno ista zgodba, samo da jaz nimam novega avta a veš da nikateri ne poslušajo svojega notranjega glasu, da ga ignorirajo, npr. ena dečva je recimo ful ljubosumna na svojo prijateljico, pa ne ve vzroka, zato se dela prijazno mogoče pa ji notranji glas govori, da mora bit ljubosumna... drug izmišljen primer, ki pa z mnoj nima veze, hvala bogu in jaz še vedno kompliciran... manjvrednega občutka pa sem se znebila odkar delam kao s pomembnimi strankami, po navadi direktorji in visoki dečki - s.p. - pa o hoteli od začetka, pa kva boš ti frajla, malce tud leta skrivam, boš kavo, ma ne zanima me posel, se je Selene kmalu naučila, da ni manjvredna, ter danes so stranke podjetja kjer dela. bravo jst