Mal mi gre na živce, ker ljudje označujejo za samozavestne tiste ljudi, ki znajo za vsako ceno uveljaviti svoj prav, strahvzbujajoče, nadute, ošabne, vzvišene... Sama prepoznam samozavestnega tistega človeka, ki zna priznati svoje napake, se sprijazniti z njimi, ki ne pričakuje od drugih, da bodo ravnali in govorili tako kot on hoče, ki mu ni problem jokati, ko je žalosten in se na ves glas zasmejati. Samozavesten človek ne omalovažuje tujega dela, zato, da bi njegovo delo pridobilo na vrednosti. Zaveda se samega sebe kot neponovljivega bitja in za svoj razvoj ne potrebuje ikon in idolov...ampak je preprosto on sam