devica

Za vsak dan in vsakogar: Ljubezen se začne s poljubom, raste z nasmehom in konča s solzo. Pusti oditi preteklost, da bo tvoja bodočnost našla prostor za razcvet. Ko se ena vrata sreče zapro, se odpro druga. A večkrat tako dolgo stojimo pred zaprtimi vrati in žalostno zremo vanje, da niti ne opazimo, da je že zdavnaj odprto okno.

Sej to je bil moj point na začetku, sam zdej vidm, da sm ob ponovnem branju tolk oklestla post, da je izgubil mišljeno noto. Sicer pa je odlična knjiga Bruno Bettelheim: Rabe čudežnega- o pomenu pravljic s tega področja, kjer vsako pravljico razloži in analizira z vzgojno- moralnega stališča. Lahko berljiva in prijetna

Ravno razmišljam o pravljicah in pripovedkah, ki so mi jih pripovedovali starši in strici in stari starši. V bistvu so bile za današnje razmere kar krute. V zgodbicah je bilo sekanje glav, pa sežiganje čarovnic pa smrti, pa z verigami so ga vklenili in je zmrznil, pa tepla jo je po glavi, da ji je zdrobila lobanjo- bilo je smrti, bilo je trpljenja in nasilja in bil je nauk: vse se vrača vse se plača. Ampak koncept smrti sem zelo kmalu dojela kot nekaj naravnega, kar se zgodi vsakomur in ni mi bilo treba razlagat, da je muca Pika šla na kmetijo... Vedno sem prosila mamo, naj mi poje "Stoji učilna zidana" in vedno sem ji morala obljubit, da ne bom jokala. Ampak, ko je prišlo do tistega dela "mladički tam pomrli so, oči svetle zaprli so", sem se že drla. No, ja, saj se mi še dons mal orosijo oči. Ampak pesem o "Siroti Jerici" je pa sploh hard core sad.

Kako pozorno. Hvala.

Uf, pa da ne pozabim na avdio kasete. Totalno nora sem bila na Miškolina (Jurij Souček), pa Zvezdico zaspanko, katero mi je brat presnel s pesmimi od Snowa (Informer,...), pol so bli Dolgin na zvezdi, Robin Hood, Princeska na zrnu graha, Žabji kralj... Aha pa imela sem zelo staro vinilko, kjer je že takrat Trnuljčica govorila z zelo globokim glasom, kasneje je pa sploh mutirala v basista. Mislim, da so za to krive tiste lise na plošči.

Dve zbirki sta pri meni zaznamovali otroštvo. Ena je Disneyeva, kjer so zbrane knjige: Trnuljčica, Pepelka, Alica v čudežni deželi, Peter Pan, Sneguljčica, Knjiga o Džungli, Slonček Dumbo in Ostržek. Posebnost teh pravljic je bila, da si vedno prišel do nekega razpotja, ko si se moral odločit, recimo: z Alico (ja, aktivno si udeležen v pravljici) se odločata ali bosta sledili belemu zajcu ali gresta naprej po poti...Zabavno, skratka. Druga zbirka pa je Zlata knjiga, kjer so bile zbrane knjige: Lepi janičar, Dnevnik Ane Frank, Orli vzlete zgodaj, Pastirci, Tom Sawyer, Deček na črnem konju, Dvojčici, Tajno društvo PGC, V sedemnajstem, Edinka, Solzice in Pika Nogavička. Vse so mi bile dobre. Nekatere sem prebrala 100x, druge pa enkrat. Vem, da sem Ano Frank brala na dan, ko se je začela vojna in me je blo ful strah, stara sem bila 8. Mama mi je svetovala, naj grem brat to knjigo Ni ravno posrečen izbor, če hočeš otroka pomirit zarad vojne, a ne? No, vsaj zamotila me je... Imam tudi Sveto pismo za otroke, kjer so fuuul lepe ilustracije. Oboževala sem prvo knjigo (Staro zavezo torej). Pri drugi mi je šel pa Jezus malo na živce, ker je bil povsod vpleten Svetlanini pravljici Kosovirja na žlici in Sapramiška sta mi bili srhljivi.

Vsekakor zanimivi ženski : Dita von Teese http://www.dita.net/free/images/ditafree-076.jpg in Adora Batbrat http://84.img.v4.skyrock.net/840/magnifique-gothic/pics/1562825704_small.jpg S slovenske scene Mina Špiler(lepota +, attitude +) od slovenskih supermodelov pa Nika Tomažinčič (lepota+, attitude-)

Na Poljskem se da dobit posebej koncentrat za boršč. Majo koncentrat iz pese in iz zelja. Juhico naredi tako mmmmm.... No in ta frendica je dala ta koncentrat, krompir, korenček in koščke popečene slanine. Pa na konc je narezala trdo kuhano jajčko not Tole, kar sem pa dons jedla, je blo bolj podobno pomladanski zeljni juhi Čeprav imam rada zelenjavo, ni blo to to, kar sem hotla. Naslednjič ne bom dala zelja, bom probala samo s peso ( Eni ločijo boršč iz pese od boršča iz zelja, drugi pravijo, da se boršču iz zelja sploh ne reče boršč, ampak neka ruska zeljna juha, jaz sem delala po enem starem receptu iz slovenske knjige (zelje+ pesa+krompir+korenje+paradižnikov pire+ začimbe)) Drgač je pa pesa v vodi zgubila vso barvo in je izgledala kot kaka koleraba Ja, ne kuham dost, zato sem navdušena nad takimi fizikalno- kemičnimi spremembami Ja, zelo enostavna juhica, če bi se malo hitreje vse skup skuhalo, bi jo večkrat delala (Po tem receptu, ki sem ga imela, sem porabla slabe 4 ure ) P.s. Ja kislo smetano sm dala, namesto prasičke, je pa krava not bezljala

Smo skuhali boršč. Prvič v življenju. Pa ni tak, kakršnega sem jedla pri eni Poljakinji. Ali v Sloveniji prodajajo koncentrat za boršč iz rdeče pese?

Žena nekega Slovenca na Hotizi pride h ginekologu. Ker ni zihr, ga vpraša za test nosečnosti. Ginekolog se vrne čez nekaj časa, reče: - Čestitamo, noseči ste! Žena prestrašeno pogleda ter vpraša ginekologa: -A bo otrok Slovenc al Hrvat? Ginekolog začudeno pogleda in reče: - Pa gospa, saj vaš mož je Slovenec... Ona pa mu odvrne: -Ja vem, ampak zadnje čase mi govori, da ma poln kurac Hrvatov.

Ma ja, sej fora, zakaj so slovenski filmi prepotencirani, že skoraj živčni in izumetničeni ter nenaravni je ta, da so igralci navajeni na odrske deske. Intezivnost gibov in glasu pa je večja v gledališču kot pa v realnosti. Kamera pa obratno, je ful subtilna zadeva in vsako pretiravanje v igranju, se v filmu potencira. Gledališka igra ni enaka filmski igri, kar pa niti igralcem niti režiserjem izgleda da ni jasno. Povrhu tega imamo zelo malo karizmatičnih igralcev. Žal vlada prepričanje, da je lep igralec tudi karizmatičen. Katarina Čas je men totalno prazna oseba. Lepa in prazna. Lahko bi bla kvečjemu hostesa, za igralko pa ni.

Ne vem, kam naj dam to...Je neke vrste novica, recimo. V gavnem...Po moji reakciji na filmcek sem ugotovila, da se staram, saj sem rekla isto kot moja mami pri mojih 15-ih letih, ko je odkrila, da sem si kljub prepovedi dala prepirsat popek: A se nimaš čist nč rada?! Če koga zamika: si to lahko naredi z laksom ali pa si jezik preprosto .

Meni se zdi to prej neko mijavkanje kot si ga gre mladina pri 15-ih, 16-ih letih ala punk versus rave (oziroma si ga je šla v devetdesetih) samo da je zavil pač v neko intelektualno razglablanje. Nikoli me ni brigalo, kaj poslušajo moji frendi, pa bom svojega otroka silila, da bo poslušal to, kar se bo MENI zdelo. Tak članek bi prej sodil na kak najstniški forum ala Smrklja.com kot pa na stran od Dnevnika.

Fak...pa še to. Preveč kave...

Ruby...tale dva copata izgledata kot dva dojenčka zavita v štruco. Sem šele po postih ugotovila, da si dobila copate za Božič in da nisi rodila dvojčkov. Pa sploh nisem zaštekala "na parkeljčkih".

Dej nehajte no, s temi filozofskimi forami. Ne vem, v čem je fora, da se junačite s svojim filozofskim znanjem (ki to ni, ampak so slabi copy- pastei) med laiki v temi 5 najljubših nematerialnih stvari. Na drugi strani pa filozofski forumi zamirajo. Ja, tam bi vam mogoče celo kdo rekel, da česa nimate prav. Sploh je pa takole neko trganje iz konteksta in podajanje nekih fragmentov popolnoma nesprejemljivo. Znano je namreč, da je Ecce homo Nietzsche napisal kot zadnje svoje delo, ko mu je sifilis že dodobra omračil um. In kjer se da prebrat še ogromno drugih nebuloz. Nočem nobenega žalit ali pa bit nesramna. Vesela sem, da se ljudje zanimajo za filozofijo in da kaj berejo, ampak takole na hitro po odstavkih podajat neke teorije je omalovaževanje in banaliziranje filozofije.

Woohoo :onfire: OŽEŽI JOOOŠ!!!

Za Lacana je tako kot za večino psihoanalitikov ženska kastriran moški, ki jih želja po falusu postavlja na mesto objekta. Veliko mater boginjo so častili pred 4000 leti. Res je. Imel je namreč tri klitorise.

Nimbus, pol pa ne piš tega, česar v resnici ne misliš... Pol ti je pa bad neki Evo, tema je že pokvarjena...ok...Nematerialne stvari... Recimo zadovoljstvo in rahla utrujenost po opravljenem delu Dali je svoje zadovoljstvo meril z razpoko, ki se mu je naredila v kotičku ustnic zaradi povečanega slinjenja, ki je bilo posledica zadovoljstva. No, jaz govorim samo o občutku

Ženske smo slabše v matematiki, ker obstajajo ljudje, ki nam dopovedujejo, da smo slabše v matematiki in se potem izogibamo matematike, oz. rečemo, da "ni za nas". Vsaka učiteljica ti bo povedala, da ni neke razlike pri matematiki pri fantkih in punčkah. Že od nekdaj mi gredo na živce teme o ženske to, moški ono. Ja, imaš butaste ženske in- ne boš verjel- imaš butaste moške. No, ja če sem malo bolj žleht: absolutno so moški možgani res večji, relativno gledano (se pravi glede na telo) so pa večji ženski možgani. Ne vem, od kod ti sploh ta podatek, da ženske slabše razmišljamo abstraktno. Kaj je za žensko bog? Mislim ej.... Tako malo za prebrat

Se mi zdi, da vsi proti koncu leta nekako nezavedno recikliramo, restavriramo, zlagamo, sortiramo star material in delamo prostor za novega... Dva dni nazaj se mi je sanjalo o razvojnih stopnjah kačjega pastirja. Pred očmi sem imela faze: 1. dan, 2. dan,....(Tako kot po navadi pri človeškem zarodku v tednih in kljub temu, da vem, da se žuželke razvijejo iz ličnike oz. bube je bil ta moj kačji pastir predstavljen kot človeški zarodek). V glavnem, te faze so bile zelo na gosto in v detajle predstavljene in vsaka od njih se je imenovala "tuk". No, zadnja, čisto čisto zadnja, preden se kačji pastir "rodi" pa se je imenovala "tik". Bilo je kot da o tem nekomu predavam. In ko sem prišla do tega, da sem omenila končno "tik" fazo, sem začela jokati od ganljivosti in lepote narave, češ kako je v naravi vse v detajle določeno, kako se vse razvija, kako je vsak mini delček pomemben za brezhibno delovanje, rast in razvoj. No, v seriji teh razvojnih stopnjah je bil en neumesten zajec. Tak iz risanke. In še med svojim predavanjem sem rekla "No, tukaj je en zajec pa sploh ne vem, kaj tu počne". Lepe sanje, luštne

Ne, sej itak da ne. Samo ker sem že videla lepe teme, ki so zatonile v pozabo, ker smo jih s čudaškim intelektualiziranjem "pokvarili". Recimo tale tema je ena taka lepa tema. Se jih najde pet, ki razmišlja o tem, kaj je materialno, pol je tule še kaka devica, ki vmes teži, da naj ne razpravljajo o tem. Btw: tudi tale moj post nima nobene zveze s temo. In razpravljajo o tem tri strani. Potem je ljudem, ki bi z veseljem odgovorili na uvodno vprašanje nerodno odgovoriti, ker potem ONI izpadejo neumestni v tej temi o materialnosti znotraj ene druge teme. Tema po petih straneh utone v pozabo. Kljub temu da nas je avtorica s temo želela spomniti na male vsakdanje stvari, ki nam lepšajo življenje, je sprožila gubanje čela, zamišljenost in težka fizikalna in filozofska vprašanja. Škoda teme. Mogoče jo bo leta 2010 potegnil na plano kak naivnež, ki bo prebral samo uvodni post, odgovoril in ji vdahnil zopet življenje..

Opazila sem, da je nujno potrebno odpreti tudi Temo o temah, kjer se bo vsakič analiziralo smisel odprtja teme in tudi kako je avtor/-ica teme komentirala Kaj je materialno in kaj je nematerialno.... "Tudi ljubezen je povsem materialna...gre pač za flow hormonov", rečejo eni. "Ni res! Materialnost sploh ne obstaja- vse je energija!", rečejo drugi. Nekdo je rekel, da čas ni materialen...Mislim, da je to rekel največji kantovec med nami (Kant je mnenja da čas ne obstaja brez materije). Smisel mojega posta= kritika glede razpravljanja O temah, namesto razpravljanja V temah.