Sanjalica! Po mojem mnenju te boli ravno to, da se počutiš krivo. Sedaj te celo življenje spremlja to breme, ki te povsod ovira. Počutiš se manjvredno in prikrajšano za "normalno" življenje. Če te stvari zadržuješ v sebi, še bolj boli. Ne vem, koliko si povedala mami in sestri, ampak mislim, da bi bilo zate pravo olajšanje, če bi jima povedala natančno kar doživljaš in kako te je prizadelo, da ti nista pomagali. Mislim, da dejstvo, da ti mama ni pomagala boli tako močno, kot to kar se je zgodilo. Tako si ostala čisto sama in povsem izgubila zaupanje v življenje. Treba se bo sočit s stvarmi in spravit ven to jezo in gnus, ki jo nosiš s sabo. Če sama nisi dovolj močna, bi bilo dobro, da si poiščeš strokovno pomoč. Res je, da bo to kar se je zgodilo vedno s tabo, vendar bo veliko lažje ko se boš sočila s tem in pomirila sama s sabo in življenjem.