Anatha

Ja, nekak tako.

Ja, Kljuka, tebe pa ideja ženske na oblasti zelo plaši, očitno. Navdaja z gnusom, itd. Moram reč, da si me zelo dobro nasmejal. Thanx! Verjetno pol poznaš kar precej frigidnih žensk, da si mene takoj prepoznal... Samo veš, nobena ženksa ni frigidna, če jo pravi moški dobi v roke...ali prava ženska Hihihihihi, tako nevarna sem ali kaj, da bi me kar ubili. To se bom pa še cel teden režala! Anatha

Čao! Da mal pokomentiram... ne vem, kako si predstavljaš, da so gejem 'dnevi šteti'...a pozabljaš, da imajo skor vsi geji mater in očeta, odraščajo v strejt familiji? Redkokdo da res izvira iz neke gejevske družine, pri nas pa sploh. Torej, če geje producirajo heteroseksualci, potem jih ne bo nič kaj manj - heteroseksualci se bodo valda še naprej plodili. In producirali geje. In pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi se vsi ljudje na svetu plodili. Kam bi se pa dali? Že zdaj nas je preveč. Tako da hvalabogu za geje, hvalabogu za katastrofe in bolezni, hvalabogu za tisoče stvari, ki pomagajo malo uravnavat našo populacijo, da lahko močnejši ali bolj srečni kolk-tolk normalno preživimo. In seveda hvalabogu za splave. Ljudje smo tako polni sami sebe, da ne vidimo ostalega življenja okoli nas; živali, ki izumirajo, ker jim uničujemo bivalne porstore, rastline, ki jih zastrupljamo z izpušnimi plini, gozdove, ki jih ubijamo za les, skupaj z vsemi živalmi, ki v njih živijo. Drug drugega ubijamo z bakterijami, virusi, kar tako fizično z puškami, noži, avtomobili, motorji... preveč nas je, drug drugega dušimo, pa še bi se hotli razmnoževat? Še tako veliko število populacije ne bo prikrilo naše majhnosti. Anatha

Sončica, čaranja se lahko in pravzaprav moraš naučiti sama. Vsaka čarovnica ima svoj stil, svojo moč in naučiti se moraš preprosto to moč začutiti in jo usmeriti. Ko rečem 'sama', mislim da za to ne potrebuješ nujno ene skupine ljudi, ki bi te direktno vodila, in prav tako te nihče ne more naučiti čarovništva tako, da bi ti rekel 'to je tako in tako', 'to moraš narediti takole, drugače ne bo uspelo'. V čarovništvu in magiji obstaja samo toliko pravil in omejitev, kot si jih postaviš sama, nič več. Morda bi ti pomagale kakšne knjige, svetujem ti lahko kakšne bolj filozofske, ki spodbujajo umsko in duhovno rast v tej smeri, in tudi praktične, toliko da dobiš idejo, kako izgleda urok, praznovanja, katere praktike obstajajo etc. (ful ti bo pomagalo, če znaš nemško ali angleško, dosti literature je v tujih jezikih). Najpomembnejše pa so tvoje lastne ideje in kreativnost. Če te zanima, lahko precej informacij najdeš na carovnice.org. Tam se lahko tudi pridružiš forumu in govoriš z ostalimi člani. Kontakt z ostalimi je važen, ampak ne kot kontakt učenec-učitelj, temveč kot sošolec, nekdo ki ti je enak in kateremu lahko nudiš prav toliko znanja kot on tebi. Čarovništvo na koncu ni v poznavanju teorije, ampak v čutenju, dojemanju in ravnanju. Najpomembnejše v čarovništvu je delo na sebi. Poznavanje sebe in spreminjanje sebe. Da bi čarovnica lahko spoznala svet, mora najprej dobro poznati sebe. Mora imeti čisto srce (ne glede na to, v katero smer se obrne, 'belo' ali 'črno' magijo) - to pomeni 'pucanje' raznih zamer, frustracij iz preteklosti, kompleksov etc. Da bi lahko čarovnica spremenila svet, mora najprej spremeniti sebe. In prvo, kar se je fajn naučiti: energetska zaščita. Za vsak slučaj. Na tem področju lahko naletiš na kako neprijetno ali celo nevarno osebo...

Marsa, pa to ni čisto res. Jaz sem bila med drugim reven mizar/tesar na Kitajskem v 15. stoletju, in ful strahopetec. Kako zvenece je to? In večina nas je živela čisto običajna življenja. Tisto eno življenje, ki ga odkriješ, je sicer lahko ful posebno, ampak je eno med desetimi, stotimi ali celo tisočimi...

Seveda, Ribica, pa Neptun na MC (morala bi študirati umetnost, pol bi šlo). Pa obupno malo zemlje imam v karti.

Meni pomaga že sama koncentracija.

Jap. Nonstop. Ko gledam mizo, si lažem, da je to miza in ji ne dam možnosti biti kaj drugega! (okej, malo filozofije oz. ali so stvari res to kar se zdijo). Seriously, jaz si marsikdaj lažem, ko neham neki stvari posvečati pozornost in jo sprejemem za samoumevno ali pa jo neham opazovati s popolnim zavedanjem. Takrat potem vzdržujem neko predstavo tega, kar je, ne pa da bi videla realno podobo. Isto s sanjami - saj poznate tisto, medtem ko sanjaš in sanjariš o počitniach v Rimu, ti pobegne vlak, ti pa ga še kar čakaš in čakaš in se sprašuješ, zakaj ga tako dolgo ni, medtem pa kar dalje sanjariš. Ja, in včasih se zlažem, ko se pozabavam s kako pozitivno afirmacijo, recimo: sem redoljuben in organiziran človek. Ugh!

Grozljivo je, kako misliš, da nekoga dobro poznaš, da mu vidiš v dušo, potem pa ga vidiš z drugimi očmi in naekrat strmiš v tujca. In tako tudi čutiš. Ravnodušna si do človeka, ki ti je še pred kratkim dosti pomenil. Ja, saj ča imaš rada, ampak na isti način kot imaš rada učiteljico iz drugega razreda osnovne šole - od daleč, s spominom. In četudi te ta oseba potrebuje, ji ne moreš in NOČEŠ več stati ob strani, ker je tako, kot bi stala ob strani tujcu, ki te je izkoristil in užalil povrh, pod pretvezo prijateljstva. - Sem ti pipico odtegnila, ti krastača, a ne? Koga boš pa zdaj izkoriščala za emocionalno podporo in konstantno nedeljeno pozornost? BTW, grozen ponos imam. Najlažje se me je iznebiti, če globoko raniš moj ponos (ampak mora biti globoko, da Luna v Levu to občuti, Tehtnica se itak ne sekira). In potem se me iznebiš za vekomaj amen!

Pomanjkanje samodiscipline. Grrrr! Če bi imela samodisciplino, bi bila ena najboljših študentk v letniku, napredovala pri borilni veščini 3x hitreje, imela vedno pospravljeno sobo, urejen videz, da ne govorim o tem kakšne napredke bi lahko dosegla pri čarovništvu (določene stvari moraš vadit in vadit in se z njimi ukvarjat...). Neorganiziranost. Vedno pozabljam razne domače naloge, roke za oddajo seminarskih in raznih referatov, ne najdem ene stvari med svojimi papirji, zgubljam pomembne telefonske in naslove...you get the picture. Všeč mi je, če drugi dobro o meni mislijo. In kadar imam občutek, da me imajo za 'boljšo' kot v resnici sem, bom naredila marsikaj, da bi ohranila pozitivno podobo, ki jo imajo o meni, pa četudi igram potem kako vlogo, ki mi ravno najbolj ne paše. hmm, a še kaj? ne pa saj je že to dovolj!

Opazila sem zanimivo simetrijo med Kironom in šamani. Tudi šamani so 'ranjeni zdravilci', kot inicijacija v šamanizem se pogosto pojavi kaka resna fizična ali psihična bolezen ali kake druge nesreče, poskusi samomora, bližnja srečanja s smrtjo itd. Potencialni šaman, ki tako bolezen premaga, lahko tudi zdravi druge, saj si je pridobil moč - ravno iz tega, ko je premagal neko bolezen. Pri šamanih resda 'rana' v toku življenja večinoma zaceli, vendar je iniciacija enaka...ranjenost in potem modrost ter pomoč drugim. Zanimivo. Jaz imam Kirona v 3. hiši...rana v zgodnjem otroštvu?

Ja, se začne z Ribami. Ja seveda, saj ni čudno pol.

Ravnotežje, saj. Ko najdeš enkrat ravnotežje, ni več dobrega pa slabega in tudi boja med dvema poloma ne doživljaš kot oviro, ampak kot spremembo/razvoj.

Prijateljica ima Sonce/Luno/Asc vse v Onvu, Sonce, Mars, Venera, Luna v steliju prav tako v Ovnu v 12. hiši. Pluton v opoziciji s Soncem/Marsom/Venero in v konj. z Des. Ful zanimiva oseba je, opaziš jo na kilometer daleč in kar je zanimivo, z vsakim se razume, je komunikativna, nikoli ne povzdigne glasu, pa jo vseeno vsi jemljejo resno, deluje pravzaprav zelo umirjeno in skladno, četudi je po videzu prav eksotična. Tako čisto energetsko pa je prav eksplozivna. (polno nekih nasprotij naštevam tukaj - konj. Son-Luna, Ven-Mars?) Zna biti trmasta, ampak tega nikoli ne pokaže/ne rabi pokazat, ker nobenemu niti na misel ne bi prišlo, da bi jo poskusil v kaj prepričati, do česar ji ni. Seveda je jasno, da je zelo samosvoja.

Dobra zgodba! Daisy, saj ti lahko navijaš do onemoglosti za tistega dobrega, če hraniš slabega (pa magari si zraven zatiskaš oči), bo vseeno oni zmagal. Razmišljam dalje...če sicer hraniš dobrega volka, ampak pri tem ne paziš na slabega (dobro/slabo-relativno v smislu koristno/nekoristno), se lahko zgodi, da se bo za tvojim hrbtom slabi volk prikradel k dobremu in mu odžrl del hrane... ...in če ti res uspe hraniti samo dobrega, pa slabi pol umre, bo tvoj dobri zaradi pomanjkanja boja postal len, počasen...in če se potem slučajno srečaš z drugim človekom, ki ima močnega slabega volka in ga spusti proti tebi (beri: ti namerno želi škodovati), je tvoj dobri volk prešibek, da bi se branil - ni v formi torej. Zaključek: potrebujemo oba volka, s tem da dobremu odmerimo večino hrane (ali pa vso in pustimo slabemu, da kdaj pa kdaj malo odžre).

Neumno drevo. In v bistvu je bilo na koncu mrtvo, a ne? Preziram nesmiselno žrtvovanje. :xx!: Drugače pa je to ilustrativna kulturno-sociološka zgodbica, sploh če nanjo pogledamo iz teorije spolov - drevo kot poosebitev ženskosti... V mojem mišljenju žrtvovanje za drugega v lastno škodo ni indikator brezpogojne ljubezni. (In če ti to prinaša srečo - karkoli, samo da je oseba s teboj - mislim, da je to resen indikator zasvojenosti...)

Slastne sočne oranže, medene banane, tiramisu (ampak ne presladek), vse sladice s kislo smetno in skuto, jabolčne pite, ja in seveda čokolada (Lindtova temna je najboljša!), ampak malo - treba kile pazit , razne musijeve tablice, kot je Frutabela, oreščki in rozine obliti s čokolado ali jogurtovo kremo, mnjam, suho tropsko sadje, cmoki!!! (sploh domači z banano in slivo), bučni kruh z maslom in paradižnikom,...kava z dosti mleka, in seveda sladoled, čeprav je kupljeni vedno presladek! :xx!: Sicer pa je moja pregreha predvsem ta, da jem takrat, ko nisem lačna - ali iz družbe, dolgčasa, da zavlačujem z delom, navade, emocionalni support ipd. In seveda jesti pozno zvečer - nočna ptica pač.

Vrtnica-- Črne mačke, hihi...a veš, v keltski čarovniški tradiciji črne mačke prinašajo srečo in bele nesrečo...pač perspektiva...črne mačke je kot nesrečne označilo krščanstvo, ki si je tudi izmislilo ves koncept črne magije (magija ni črna ali bela, ampak je. In sploh tema v magiji nima negativnega pomena - je čas obnove, začetkov, inkubacije). V bloku, kjer stanujem, so tri črne mačke, in že nekolikokrat so prišle v stanovanje in se razgledale naokoli. Prevohale so kote in se plazile pod posteljo, kavčem - in prav čutila sem, kako mi čistijo stanovanje neprijetnih energij.

Maščevanje...če že, potem direktno, jasno in načrtovano ter seveda z zavedanjem posledic in prevzemanjem odgovornosti zanje. Nisem ravno tip, ki vse zlobno in škodoželjno vrača z dobrim. Včasih je agresorju potrebno pokazati, s kom ima opravka, tako da to on/a razume - na njegov/njen način. Ampak bolj v smislu - približaj se mi še enkrat in te zmrcvarim. Potem kar sami ostanejo proč. Včasih je pa najbolje se umakniti, odpustiti predvsem sebi, ker si se zapletel z neko osebo in se pustil prizadeti in pač iti naprej. BTW, mislim, da je od teh dveh drugo na nek način lažje - pri prvem moraš upoštevati ogromno stvari in prevzeti ogromno odgovornost, pri drugem pa gre za spremembo v mišljenju in čutenju, ki zadeva samo tebe. Pač odvisno od situacije. Vsekakor pa je treba ravnati v skladu z višjim jazom - tako ali drugače.

K debati strpnost proti sprejemanju: V začetku te debate sem se zavzela za civiliziran in kulturni nivo komuniciranja med različnimi posamezniki z različnimi mnenji, ne pa tudi nujno za notranje razumevanje pri posamezniku. V bistvu sem mislila bolj na nek bonton, na zunanji odnos. Verjamem, da nikomur ni prijetno poslušati (stereotipnih) žaljivk in želela sem opozoriti, da se to na tem forumu dogaja in da bi lahko morda o tem govorili in morda odpravili. Ker je to duhoven forum in bi naj ustrezal kriterijem duhovnosti (med drugim tudi sprejemanje in razumevanje/toleranca). Problem pri tem je, da za duhovnost nimamo skupne definicije in seveda tudi nobenega interesa, da bi jo izoblikovali - vsak ima svojo definicijo in svoje razumevanje in seveda se ima vsak za duhovnega človeka in vsak to na svoj način tudi je. Tako potem tudi nismo enotna skupina in se konstantno narobe razumemo, po svoje interpretiramo in no ja... takšno je pač življenje. Ta forum tudi lepo odraža širšo družbo - vse fasete. Kar pa je na vsem skupaj lepega in kar sem spoznala ob tej debati: se vsaj noben ne spreneveda, pa naj se obnaša še tako nestrpno in žaljivo. Vsak se pokaže takšnega, kot je. In to je na vsem skupaj lepo. Nesigurnost izvira od znotraj in če nas razne pripombe zmedejo ali žalijo/užalostijo, je to v nas (Daisy-http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif). Vzamem nazaj svojo začetno ogorčenost in izjavljam: živela drugačnost in predvsem živela iskrenost. ¤ Anatha ¤ __________________ Odkritost je verjetno najbolj drzna oblika poguma. William S. Maugham

izpeljanke na 'trpeti': strpnost, potrpežljivost, potrpežljiv, potrpljenje, trpljenje, trpeč, trpek, trpkost, obtrpeti, pretrpeti natrpanost?, natrpan? ipd. ¤ Anatha ¤ __________________ Odkritost je verjetno najbolj drzna oblika poguma. William S. Maugham

quote: Kljuka pravi: http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_evil.gifLe zakaj si se toliko razpisala[?]http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_evil.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gif Ker je bilo zadnjic.http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif ¤ Anatha ¤ __________________ Odkritost je verjetno najbolj drzna oblika poguma. William S. Maugham

Pepelka, kapo dol pred tabo - prav strpnost in sočutje je to, kar nam takozvanim duhovnim ljudem primanjkuje. Ljudje se gremo duhovnost, pa mislimo, da smo zato avtomatično imuni na predsodke in da smo tako oh in ah razsvetljena in modra bitja. In potem z veseljem sodimo, saj 'mi smo pa duhovni ljudje in mi vemo! Mi imamo prav!'. Mislim, da dokler se nisi pripravljen postaviti na položaj nekoga, torej 'prehoditi vsaj ene milje v njegovih mokasinih', pa četudi le v mislih in občutkih, tako dolgo ne moreš človeka soditi. A se je že kdo recimo poskušal postaviti v miselno stanje serijskega morilca naprimer? Občutek je prav bolan, težek. Ima pa logiko in smisel, tako kot življenje bomo rekli temu 'normalnih' ljudi. Hmm, Mushi, meni se pa zdi, da prav norme včasih delajo svet en velik kup dreka... Če ne bi bili ljudje tako šibki in leni, po drugi strani pa tako grabežljivi in pohlepni, več kot polovice norm sploh ne bi potrebovali (tud opice funkcionirajo, a ne, pa nimajo nekih blaznih norm).

Mnogo nas podaja družbene predsodke (o gejih, muslimanih in drugih drugače verso mislečih, ženskah in moških) kot absolutno resnico brez kakršnekoli omembe "to je samo moje mnenje", ali pa "moje mnenje je..." ali celo "splošno mnenje je", kar izzveni vsiljivo in nestrpno. Vsak je seveda upravičen do svojega mnenja in svojih predsodkov, in tudi ima vsak pravico svobodnega govora in izražanja, vendar imamo ljudje prav tako pravico ne biti diskriminirani in zaničevani na osnovi predsodkov. Svet delimo na NAS in na ONE. Pa naj bomo MI heteroseksualci, moški(ženske), kristjani ali ateisti, ONI pa ustrezno homo/biseksualci, ženske(moški), muslimani ali satanisti ipd. S tem samo utrjujemo stereotipe, ki zavirajo vsakšno globljo duhovno rast. Gremo se neko duhovnost, pri tem pa nam ne pade na pamet, da je bistveni del duhovnosti preveriti predpostavke družbe in vsega, kar smo bili naučeni, in ne se jih oklepati kot pijanec plota. Duhovnost predvsem je strpnost in nekdo, ki ne čuti in pokaže vsaj osnovne strpnosti (tolerance), po mojih merilih ni duhoven človek. KAJ PA VI MISLITE O TEM???

Ne, ne peče me vest, Kljuka. To je morda tvoja interpretacija mojih izjav in dejanj. Nekdo drug bo imel čisto drugačno interpretacijo za isti dogodek, in a veš, končno imam jaz tudi svojo interpretacijo. In ni nujno, da je katerakoli resnična ali prava. Ampak seveda je moja interpretacija zame najustreznejša - tako kot je tvoja interpretacija (sebe, mene, drugih) zate najustreznejša. Zločin, Kljuka? Zločin je pravni pojem in ga določa država z zakoni. Pa tudi Bog, če hočeš - vendar je pri Bogu ravno tako kot pri državi - če ne živiš pod njenim okriljem, njeni zakoni zate ne veljajo. Kolikor jaz vem, je zločin zoper sebe kvečjemu samomor, zločin zoper druge pa vse od goljufij, umora, nasilja, verbalnega in fizičnega napada, na vsak način spada zraven diskriminacija na osnovi političnega ali verskega prepričanja, rasne in etnične pripadnosti ter spolne usmerjenosti (se morda že kje najdeš? http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif). Sem preletela skozi temo, ki si mi jo priporočal, in me tvoje sporočilo ni našlo!http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif Zakaj si mi pa 'dal to za prebrat'? Pa kakem dejanju neki? O kakem dejanju govoriš? Resno, me zanima.[?]Zelo očitno ne funkcionirava na isti valovni dolžini, ker se še sporazumet ne znava. http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_tongue.gif Hm, nikoli nisem trdila, da sem 'častna' oseba. Ljudje, ki me poznajo in me sprejemajo, vedo kakšna sem, drugim pa ne potrebujem nečesa dokazovati. Pa spet, ljudje 'čast' različno razumejo. V tem se razlikujeva, Kljuka. Jaz vem, da imajo ljudje različna mnenja in predstave in to sprejmem brez da bi me oviralo, ti pa veš, da obstajajo pravila in resnice, ki veljajo za vse in vsak odklon od teh pravil jemlješ kot osebni afront. Oba nekaj 'veva', če je pa katerokoli od tega resnica, pa je vprašanje. C'est la vie. V življenju ni absolutnih stvari, vse je relativno. Ti torej misliš, da strpnosti dodajam duhovnost. No, moje mnenje je, da sta povezani, kaj pa ti o tem veš/misliš? Ali se boš izognil vsakršne nadaljnje diskusije, kjer bi moral pojasniti svoja stališča in jih argumentirati? V bistvu škoda, ker znaš dobro podajati svoje ideje, ko to želiš, in jih je zanimivo brati. ¤ Anatha ¤ __________________ Odkritost je verjetno najbolj drzna oblika poguma. William S. Maugham