Amis ,da se je dobro izteklo.S prijatejlico sva imeli lani podobno izkušnjo.Se sprehajava ob robu gozda,pes na povodcu,pa pridrvi en pes,se zakadi v prijateljičinega,zagrabi za vrat in ne izpusti.Midve sva kričali,zganjali vse sorte prijeme,pes ni hotel popustiti,lastnikov pa nikjer.Po najinem huronskem in histeričnem kričanju,sta se le počasi pojavili lastnici in nekako uspeli razkleniti čeljust tistega psa.Prijateljičini psički je naredila 3cm dolgo in zelo globoko rano.Kri je lila,zavila jo je v eno rjuho,mislili sva,da bo poginila.Kako sem pripeljala do veterinarja,še zdaj ne vem,ker sem bila totalno v šoku.Noge ko makarone,roke tresle,potem pa vozi....Na koncu se je vse dobro izteklo. Danes končno izvedla ta dolg sprehod.Od Mojstrane do Peričnika in nazaj.Ker je na začetku poti sijalo sonce,sem pričakovala,da bom mogoče nad Peričnikom videla mavrico.Klub močni želji,pa se je vreme skvarilo,tako,da od ni bilo nič.Nazaj grede sva šli tik pred dežjem oz. dež za nama.Avtomobili,ki so vozili iz Vrat,so bili totalno mokri.Piha pa tudi,kot bi bili na Primorskem,sem šla čisto premražena pod vroč tuš,oblečena sem kot sredi zime,pa se še nisem ogrela.Mogoče imam pa vročino,čelo vroče,noge in roke ledene. Ampak mi se ne damo,ane?